Avtor romanov, kot so Ameriška pastorala, Portnoyeva tožba, Človeški madež in številnih drugih ter prejemnik Pulitzerjeve nagrade, mednarodne nagrade za leposlovje man booker, nacionalne nagrade ter nekajletni favorit za književno Nobelovo nagrado je svojo upokojitev napovedal v intervjuju za francoski časopis Les Inrocks. V petek so iz založbe Houghton Mifflin potrdili njegovo odločitev. "Povedal mi je, da to drži," je povedal izvršni direktor za odnose z javnostjo pri založbi Lori Glazer.
Opravil s pisanjem
79-letni avtor, sicer eden najbolj priznanih svetovnih romanopiscev in večkratni nagrajenec, je v intervjuju povedal, da že tri leta ni napisal ničesar. "In če vam povem po resnici, sem s tem opravil," je dodal. "Nemesis bo moja zadnja knjiga," je povedal. Gre za kratki roman iz leta 2010, ki govori o fiktivni epidemiji otroške paralize v New Jerseyju leta 1944.
Rotha je na ameriško literarno prizorišče povzdignil roman Zbogom, Columbus iz leta 1959, duhovita in ironična zgodba o zaljubljenosti in začetniških erotičnih izkušnjah študenta ter najstniške razvajenke iz bogate družine, v katero posežejo zgroženi starši. Za satirično upodobitev socialnih razredov in religije v ameriškem življenju je Roth leta 1960 prejel Nacionalno knjižno nagrado, isto nagrado pa je prejel še leta 1995 za roman Sabbath's Theater.
Ponovno branje in preverjanje lastnega dela
Po 25 romanih je pisatelj priznal, da se mu je pisanje vedno zdelo težko in da ne želi več imeti opravka ne s pisanjem ne z branjem ali govorjenjem o knjigah. Pri 74 letih je začel znova brati svoje najljubše romane - Ernesta Hemingwaya, Ivana Turgenjeva, Dostojevskega in druge, potem pa se je lotil še ponovnega prebiranja lastnih romanov. "Hotel sem preveriti, ali sem zapravil svoj čas s pisanjem," je razložil. Sklenil je, da so njegova dela precej uspešna in pri tem citiral boksarja Joeja Louisa: "Naredil sem, kot sem najboljše lahko s tem, kar sem imel." "Po tem sem se odločil, da sem končal s fikcijo. Ne želim več brati, pisati, ne želim več niti govoriti o tem."
"Svoje življenje sem posvetil romanu: študiral sem, razmišljal, pisal, bral - v tolikšni meri, da sem skoraj izključil vse ostalo. Dovolj je dovolj! Ne čutim več te gorečnosti do pisanja, ki sem jo doživljal celo svoje življenje. Ideja, da bi ponovno poskusil pisati, je enostavno nemogoča," je povedal.
Priprava ene veljavne biografije
V zadnjih letih je večino časa porabil za pripravo materiala za svojega biografa, Blaka Baileyja. Kot je priznal, bi sicer raje videl, da o njem nihče ne bi napisal nobene biografije, ampak ker se zaveda, da za to ni veliko verjetnosti in da bo zagotovo nastala kakšna biografija o njem tudi po njegovi smrti, se je odločil za sodelovanje z Baileyjem. Hotel je biti prepričan, da bo ena izmed teh biografij ustrezna.
Izvrševalce svoje literarne oporoke in svojega agenta pa je prosil, da bi vse njegove osebne arhive po njegovi smrti in ob dokončanju biografije uničili: "Ne želim, da bi moji osebni papirji viseli povsod naokoli."