V pismu sta umetnika med drugim pisala o obisku francoskih bordelov. V njem pa najdemo tudi velikopotezne izjave o njunem ustvarjanju, ki da je na najvišji točki, piše britanski časnik The Guardian.

Pismo, poslano na začetku novembra leta 1888, sta van Gogh in Gauguin napisala umetniku Emilu Bernardu po tem, ko sta prvi teden skupaj bivala v mestu Arles. V njem sta mu med drugim sporočila, da sta napravila nekaj "ekskurzij po bordelih" in da bosta "najverjetneje hodila tja ustvarjat". To je edino pismo, ki ga je van Gogh napisal s katerim koli umetnikom.

Le nekaj tednov pred usodnim prepirom
Pismo je bilo poslano le nekaj tednov pred prepirom med umetnikoma, po katerem si je van Gogh pred enim izmed obiskov bližnjega bordela odsekal levo uho. Ko si je odrezal uhelj, ga je zavil v papir in ga odnesel v javno hišo. Dekleta v bordelu je vse skupaj silno pretreslo: tisto dekle, kateremu je uhelj izročil z navodilom, naj ga "skrbno varuje", je celo omedlelo.

Gauguin je hitro spremenil svoj načrt bivanja z nizozemskim kolegom in ga pospremil z besedami, da je njegov sostanovalec "čisto nor". Kmalu zatem je bil van Gogh sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Rémyju v bližini Arlesa. Leto zatem se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza, julija 1890 pa se je na pšeničnem polju ustrelil.

Pismo bodo razstavili v Amsterdamu
Štiri strani dolgo pismo je na pariški dražbi kupila van Goghova fundacija. Ponudila ga bo na ogled na razstavi, ki jo bodo v amsterdamskem van Goghovem muzeju odprli oktobra. Postavitev bo nosila naslov Your loving Vincent: Van Gogh's Greatest Letters, še piše The Guardian.

Vincent van Gogh (1853–1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let pozneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste, pod vplivom katerih je tudi spremenil svojo paleto, poteze in motiviko.

V Parizu rojeni Paul Gauguin (1848–1903) je bil slikar samouk. Pri 35 letih je zapustil svoje podjetje in postal poklicni slikar. Potem ko ga je impresionizem nekako razočaral, saj je bil še vedno preveč mimetičen, je Gauguin prehodil pot k bolj ekspresionistični izraznosti, po pesniškem duhu pa je bil tudi simbolist. Na Tahiti je dokončno pobegnil leta 1891 in tam dodelal slog, ki je bil pozneje ena od poti, po katerih je hodilo slikarstvo 20. stoletja. Pozneje se je preselil na Markeške otoke, kjer je preživel večino preostalega življenja.