Prva faza obnove se je začela leta 2012, letos maja pa tretja oz. zadnja faza. Foto: Facebook/Radio Murski val
Prva faza obnove se je začela leta 2012, letos maja pa tretja oz. zadnja faza. Foto: Facebook/Radio Murski val

Direktorica knjižnice Andreja Vučak Hribar je ob odprtju spomnila, da so s prenovo odpravili številne težave, ki so knjižnico pestile že več let, med njimi tudi zamakanje prostorov ob dežju. "Dolgo smo čakali na zaključek prenove, vendar smo danes veseli, da smo dočakali celovito obnovo. S tem smo izboljšali razmere tako za zaposlene kot za uporabnike knjižnice in Ljudske univerze," je še povedala.

Obnova stavbe na Trgu svobode je vključevala celovito energetsko sanacijo, prenovo fasade, zamenjavo oken, žaluzij in obnovo notranjih prostorov. Po prenovi ima knjižnica 520 kvadratnih metrov prostorov za različne dejavnosti za vse starostne skupine, od najmlajših do najstarejših. Posebno pozornost pri tem namenjajo dvigu bralne pismenosti, spodbujanju ljubezni do knjig in promociji slovenskega jezika.

Ljudska univerza, ki prav tako deluje v tej stavbi, ponuja svetovanja za odrasle v okviru mreže ljudskih univerz ter organizira različne izobraževalne programe, ki jih financira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Med drugim ponujajo brezplačne tečaje digitalnih in temeljnih usposabljanj.

Dvanajst let postopnega napredka
Prenova stavbe je bila izvedena v treh fazah. Prva faza se je začela leta 2012, ko so pridobili dodatnih 200 kvadratnih metrov površin za knjižnično dejavnost. Leta 2013 so razširili notranje prostore in knjižnica je pridobila nove lesene police ter sodobnejšo opremo. Tretja in zadnja faza, ki se je začela maja letos, je vključevala sanacijo stropov v drugem nadstropju, kjer so odkrili nepravilnosti prejšnjih gradenj. Te težave so povzročile zamakanje, kar je najbolj prizadelo oddelek romanov in otroški oddelek.

Foto: Facebook/Radio Murski val
Foto: Facebook/Radio Murski val

Knjižnica Gornja Radgona s svojimi enotami v Radencih, Apačah in izposojevališčem v Svetem Juriju ob Ščavnici pokriva območje z okoli 20.000 prebivalci. Imajo več kot 100.000 enot gradiva in 5000 članov.

Vrednost naložbe v zadnji fazi je bila 209.000 evrov. Del sredstev, 45.000 evrov, je prispeval Eko sklad z nepovratnimi sredstvi, preostanek so financirale štiri občine soustanoviteljice. Občina Gornja Radgona je prispevala skoraj 43 odstotkov sredstev, Radenci 25 odstotkov, Apače 18 odstotkov in Sveti Jurij ob Ščavnici skoraj 14 odstotkov.

Varčnejša prihodnost
Po obnovi pričakujejo tudi do 20-odstotno znižanje stroškov ogrevanja, kar bo dodatno pripomoglo k bolj ekonomičnemu poslovanju knjižnice in Ljudske univerze, je še povedala Vučak Hribar.