Ljubljana ima za seboj dolgo in bogato zgodovino, ki so si jo že desetletja nazaj prizadevali v knjigo zbrati številni intelektualci. Tem pobudam se že nekaj časa pridružujejo tudi v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so izkoristili priložnost prenovljene stalne razstave o zgodovini mesta in na knjižne police po skoraj pol stoletja prizadevanj postavili monografijo Zgodovina Ljubljane.

Od kolišč do zelene prestolnice.
Monografija osvetljuje zgodovino ljubljanskega prostora od prve poselitve v prazgodovini do oblikovanja sodobnega mesta. Knjiga tako pove marsikatero zanimivost iz zgodovine prestolnice, med drugim o tem, kakšno orožje so pred 40.000 leti uporabljali paleolitski lovci in kakšno je bilo življenje koliščarjev. Pojasni tudi, od kod besedna zveza bela Ljubljana, kaj je denimo mestu prinesla železnica, pa tudi kakšno je bilo življenje v okupiranem mestu med drugo svetovno vojno.

Delo je izšlo pod uredniško taktirko kustosinje Mojce Ferle in pod budnim očesom uredniškega odbora v sestavi kustosov Blaža Vurnika, Irene Žmuc in Bernarde Županek. Besedila podpisuje deset kustosov Mestnega muzeja Ljubljana, ki se posvečajo različnim humanističnim strokovnim področjem - od arheologije in zgodovine do etnologije in umetnostne zgodovine. To so Bernarda Županek, Martin Horvat, Irena Šinkovec, Blaž Vurnik, Janez Polajnar, Irena Žmuc, Mojca Ferle, Barbara Savenc, Ana Pokrajac Iskra in Ana Porok. Uvodno poglavje o geostrateškem položaju Ljubljane sta napisala geografa, sodelavca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Primož Gašperič in Matija Zorn.

Stare pobude in ključni mejniki
Prizadevanja za strnjeno monografijo o zgodovini mesta Ljubljane imajo torej že dolgo zgodovino; o pripravi takšnega dela so namreč slovenski zgodovinarji razpravljali že na začetku 30. let 20. stoletja. Ta prizadevanja so sadove obrodila leta 1955, ko je izšla Zgodovina Ljubljane, Geologija in Arheologija, prvi del, a je ostalo le pri tem. Leta 1962 pa je pobuda prinesla krajši zgodovinski pregled Ljubljana, podobe iz njene zgodovine. Tri leta pozneje so dodali še razkošnejšo trijezično izdajo. Kot resnejši poskus je v uvodnem orisu zgodovine prizadevanj za tovrstno delo, ki ga podpisujeta Mojca Ferle in Irena Žmuc, omenjena Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Kronika, 1984), v katerem je bilo obdelanih nekaj drobcev iz zgodovine mesta, nato pa je vse skupaj spet zastalo.

Do zadnjega poskusa je prišlo konec 80. let prav v Mestnem muzeju Ljubljana. Organizirali so okroglo mizo, vendar se je nekaterim zdelo nemogoče, da bi lahko delo izpeljali v muzeju. Aktivnosti so, razen nekaterih osebnih pobud, spet zamrle vse do leta 2016, ko pa so stekle priprave za končno izdano publikacijo.