V raziskavi Zveze bibliotekarskih društev Slovenije so sodelovali tako člani knjižnic (48,1 odstotka) kot tisti, ki niso (51,9 odstotka). Prevladovali so tisti, ki obiskujejo knjižnice in so katero koli knjižnico lani obiskali vsaj enkrat (85,7 odstotka), 14,3 odstotka anketirancev pa lani ni obiskalo nobene knjižnice. Ti so kot glavni vzrok navedli, da nimajo potrebe. To pa ne pomeni, da ne uporabljajo knjižničnih storitev, ki so na voljo brez fizičnega obiska.

Tri četrtine vprašanih je izrazilo mnenje, da so knjižnice nujne za razvoj lokalnih okolij in družbe in da vplivajo na kakovost posameznikovega življenja, je pokazala raziskava. Največ ljudi obiskuje knjižnice zaradi izposoje gradiva (94,4 odstotka), precej zaradi uporabe elektronskih virov (70,2 odstotka).

Tri osnovne trditve glede knjižnic
Rezultati raziskave nakazujejo premik v dojemanju knjižnice kot objekta v knjižnico kot subjekt. Knjižnice so vse pogosteje prostor druženja in srečevanja (48,9 odstotka).

Knjižnica je primerna za vse, ki iščejo nova znanja; pri iskanju gradiva in informacij uporabnikom pomagajo zaposleni; knjižnica prispeva k osebni rasti uporabnikov. To so tri trditve, ki jih splošna javnost povezuje s slovenskimi knjižnicami in so, kot so zapisali v zvezi, pokazatelj, kako pomembno vlogo državljani pripisujejo knjižnicam.

Celoten spekter knjižnične dejavnosti
Knjižničarji redno spremljajo mnenja v lokalnem oz. knjižničnem okolju, zanima jih tudi odziv na delovanje posameznega tipa knjižnic. Pred leti so ugotavljali javno mnenje o delovanju slovenskih splošnih knjižnic, tokrat pa so v raziskavo zajeli celoten spekter knjižnične dejavnosti kot javne službe.

Raziskavo, ki je pravzaprav prva tovrstna pri nas, je opravila krovna organizacija slovenskih knjižničarjev, ki povezuje več kot 1.400 članov, ob podpori ministrstva za kulturo.