Projekt je zasnoval Bogomil Gerlanc, ki se je naslonil na Valvasorjevo berilo, kot ga je pripravil Mirko Rupel, ta je poskrbel tudi za prevod besedil. Po Ruplovi smrti je Gerlanc naredil izbor iz Valvasorjevega berila in "tako smo dobili knjigo, ki je Valvasorja približala najširšemu krogu bralcev", pravi Logar.

Pri pripravi najnovejše izdaje, katere podobo je oblikoval Marko Prah, so se naslonili na izdajo iz leta 1994, ki je že bila malo osvežena. Kot je povedal Logar, se je Prah v marsičem tudi držal Valvasorjevega izročila. Knjiga je tako po njegovih besedah preglednejša od prejšnjih izdaj in bralec lažje sledi posamičnim poglavjem.

Logar vidi danes, ko imamo dostopen integralni prevod Slave vojvodine Kranjske, nov ponatis predvsem kot korak k mlademu bralcu. Prepričan je, da ga bo knjiga "zgrabila", saj je napisana komunikativno in nazorno. Tudi izvirna spremna beseda Branka Reispa, ki je bil ob prvi izdaji knjige eden najuglednejših poznavalcev Valvasorjevega opusa, je danes sporočilno ustrezna, poudarja.

S petimi razglednicami in ravno toliko znamkami
Knjiga obsega več kot 50 izvirnih bakrorezov, od tega deset velikega formata. Prinaša slikovite in natančne opise vasi, krajev in mest ter številne naravne in kulturne znamenitosti. V njej so opisi prebivalcev in njihovih navad, šeg, vraž in zanimivosti, prinaša zgodovinska dejstva in dogodke, ki so zaznamovali skupno narodovo preteklost. Knjigi je dodana zbirka petih razglednic po bakrorezih iz Slave vojvodine Kranjske in pet znamk z Valvasorjevo podobo.

Delo za Kranjce
Literarni zgodovinar in komparativist Janko Kos je o Valvasorju dejal, da je bil za 17. stoletje to, kar je bil Primož Trubar za 16. stoletje - izjemna osebnost, nenavadna po svoji življenjski zgodbi in po hotenju, ki je bilo nad povprečjem takratnega kulturnega življenja na Kranjskem. Svoje delo je Valvasor, ki je bil po prednikih Italijan in ki je pisal v nemščini, videl kot delo za Kranjce v prednacionalnem smislu.

Po Kosovih besedah je njegovo delo lep primerek baroka v znanosti, zgodovinopisju ter zanimanju za šege in navade. Bere se kot sijajen baročni tekst, lahko pa se mu približa tudi na drugih ravneh.

Valvasor je ves čas navdihoval in še danes navdihuje etnologe, zgodovinarje, folkloriste in literate, pravi Kos. Predvsem zadnjim je po Kosovih besedah zapustil veliko, to nasledstvo pa se začne že s Francetom Prešernom. "Prešernov pogled na zgodovino je Valvasorjev pogled," je poudaril Kos in dodal, da so tudi vsi pisci zgodovinskih romanov zajemali iz Valvasorja.

Valvasor se je rodil leta 1641 v Ljubljani. Leta 1678 je na Bogenšperku ustanovil grafično podjetje z bakroreznico in tiskarno. Obsežno topografsko-zgodovinsko delo Slava vojvodine Kranjske v 15 knjigah predstavlja vrh njegovih znanstvenih prizadevanj. Umrl je leta 1693 v Krškem.