Zbirko je v imenu Republike Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) deželnemu svetniku za kulturo Christianu Buchmannu na slovesnosti predal slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten. Direktorica knjižnice Katharina Kocher-Lichem je podarjeno zbirko opisala kot edinstven poklon.

V slovenski čitalnici, ki so jo pred leti vzpostavili v Štajerski deželni knjižnici, potekajo različni dogodki in številne predstavitve slovenske kulture, zlasti slovenskih pesnikov in pisateljev. Delovanje čitalnice v knjižnici je povezano z Univerzitetno knjižnico v Mariboru in Slovenskim kulturnim informacijskim centrom - Skico.

Zbirka 17 zvezkov je izšla v nakladi 100 izvodov, Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri SAZU-ju pa jih je podarila že nekaj ustanovam. Med drugim je z njo obogatena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice, izvod je tudi na gradu Bogenšperk in Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja. Faksimile tega pomembnega spomenika so podarili tudi nekaj posameznikom, med njimi predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu. Prav tako hranijo izvode v uglednih ustanovah po vsem svetu, med drugim v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu, Royal Societyju v Londonu, državni kitajski knjižnici v Pekingu in Vatikanski knjižnici.

Od bibličnih prizorov do žanrskih podob
Faksimilirana zbirka obsega 7.752 znanstvenokritično obdelanih grafičnih listov, zvezanih v zvezkih. Listi so razporejeni po tematikah, kot so upodobitve Stare in Nove zaveze, podobe svetnikov, Marije in Jezusa. Prikazani so tudi najrazličnejši prizori iz posvetnega življenja, kot so gledališke predstave, upodobitve kmetov, beračev in norcev, na njih pa so tudi različni zemljevidi, grbi, mestne vedute ter matematične in geometrijske priprave. Tu so še upodobitve živalskega in rastlinskega sveta ter motivov iz antičnih legend.

V zbirki so grafični listi slavnih mojstrov, kot so Albercht Dürer, Lucas Cranach, Jacques Callot in Rembrandt van Rijn, pa tudi neznanih nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja. Izvirnik Iconothece Valvasoriane hranijo v Biblioteki Metropolitani zagrebške nadškofije. Ker je en zvezek izgubljen, se jih je ohranilo 17, ti pa predstavljajo edinstven strokovni in kulturni dosežek v svetovnem merilu, faksimilirana izdaja pa je tudi velik tiskarski podvig.

Polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je s svojim vsestranskim delom pustil neizbrisen pečat v slovenski kulturi. Na svojem gradu Bogenšperk je imel izjemno knjižnico, zbirko mineralov, matematičnih in astronomskih naprav, predmetov z različnih področij, vsemogočih redkosti in starin, tiskarsko delavnico ter zbirko grafik in risb.