Oglas
80 let bo letos dopolnila prevajalka Jolka Milič, v letu 2005 dobitnica Lavrinove diplome in reda zvezde nacionalne solidarnosti, ob njej pa tudi Ivo Zorman. Posebej slovesno bo leto za Milana Deklevo, ki bo oktobra praznoval 60 let, a verjetno bo urednik otroškega programa na TV Slovenija še bolj z veseljem praznoval predvečer slovenskega kulturnega praznika, ko mu bodo izročili Prešernovo nagrado.
Deklevov opusDekleva bo Prešernovo nagrado lahko postavil na polico, kjer že stojijo nagrada Prešernovega sklada, ki jo je prejel leta 1989, Jankova nagrada iz leta 1991, Župančičeva nagrada mesta Ljubljane iz leta 1995 in Veronikina nagrada iz leta 2003. Prejel jih je za opus, ki ga sestavljajo pesniške zbirke, romani, eseji, druge prozne knjige, radijske igre in otroški muzikali. V 70. letih je izšla njegova pesniška zbirka Mushi mushi, ki so jim sledila Dopisovanja, Nagovarjanja, Narečje telesa, Zapriseženi prah, Odjedanje božjega, Panični človek, v 90. letih pa zbirke Presežni človek, Šepavi soneti, Kvantaški stihi, Jezikovna rapsodija in Improvizacija na neznano temo. Bralci, ki jim je pri srcu Deklevov stil pisanja, so lahko nazadnje segli po njegovem romanu Zmagoslavje podgan, izdanem lani.
Drugi jubilanti
Ob Deklevu bodo 60 let v letu 2006 dopolnili med drugim Aleš Berger, Vitan Mal, nekdanji literat Dimitrij Rupel, Dim Zupan, Vladimir Gajšek, Evgen Bavčar in Matjaž Kocbek. Dve desetletji manj šteje Cvetka Lipuš, enega pa Jure Potokar, ki bo letos srečal abrahama. Sedemdeset let bodo letos dopolnili Miroslav Košuta, Branko Šoemen in Tine Debeljak jr., osemdeset Ivo Zorman, v klub devetdesetletnikov pa se bosta vpisala Cvetko Zagorski in Asta Znidarčič.
Aleš Berger je uveljavljen slovenski prevajalec. Njegovo ime je zapisano pod prevodi del Samuela Becketta, Alexandra Dumasa, Jacquesa Préverta, Moliera, Eugena Ionesca in drugih, predvsem francoskih avtorjev, sam pa je avtor različnih študij o gledališču in književnosti.
Vitan Mal piše za bralce vseh starosti, v njegovi domišljiji pa se rojevajo predsvem romani. Naslovi, s katerimi razveseljuje bralce, so med drugim Žardna in ukradeni angel, Baronov mlajši brat, Predvsem ljubezen, Na ranču veranda, Mali veliki junak, Čarodejni novčič, Poletje v školjki in Sreča na vrvici.
Dima Zupana poznajo predvsem otroci in starši, ki jih najmlajši prepričujejo, da jim berejo njegove pravljice. Zobek na dopustu, Ko pridejo angelčki, Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca, Trnovska mafija, Temna zvezda smrti, Tolovajevo leto in druge pravljice so dela, pod katerimi je podpisan Zupan.
Leto, ko praznujejo pesniki in prevajalci
Vladimir Gajšek piše poezijo (Grozd, Vrata v Perugii, Dežela nožev, Poezija), aforizme (Aforizmi o tebi, o tem in onem), pravljice (Slovenske pravljice), romane (Ikarovo perje) in drame (Parodija: za Arthurja Adamova in njegovo La parodie), ob tem pa objavlja tudi sestavke na različne teme. Po delih Cvetke Lipuš posežejo tisti, ki jim je pri srcu poezija, Jure Potokar se loteva predvsem prevajanja, ki je tudi poklic Cvetka Zagorskega, Asta Znidarčič je za medij svojega izražanja izbrala verze, enako kot tudi Miroslav Košuta, ki ustvarja tudi slikanice.
Branko Šoemen je avtor različnih knujiževnih del, v njegovem pisalnem stroju pa so nastajale pesmi, romani in satirična dela. Poezijo piše tudi Tine Debeljak jr., ki se resno ukvarja tudi s prevajanjem, Ivo Zorman pa se najraje izraža v romanih in kratki prozi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje