Clancy je v svoji karieri napisal celo vrsto romanov, ki so se zavihteli na vrh lestvice najbolj prodajanih; najbolj znan je verjetno po seriji zgodb o Cijinem analitiku Jacku Ryanu. Številne so doživele tudi filmsko ekranizacijo: navdahnile so na primer uspešnice Lov na Rdeči oktober (The Hunt for Red October), Patriotske igre (Patriot Games), Neposredna nevarnost (Clear and Present Danger) in Vsota vseh strahov (The Sum of All Fears). Vzrok njegove smrti ni znan.

Kdo (vse) je Ryan?
Jacka Ryana je v filmski adaptaciji Lova na Rdeči oktober igral Alec Baldwin; lik je nato v Patriotskih igrah in Neposredni nevarnosti prevzel Harrison Ford, Ben Affleck pa v Vsoti vseh strahov. (Pisatelj je nekoč izjavil, da mu je bil najbolj pri srcu prav slednji.)

Petič bo Ryana oživil Chris Pine; za letošnji december je napovedana premiera trilerja Jack Ryan: Shadow One, ki ga režira Kenneth Brannagh.

Pisal vse do konca
Kar sedemnajst od Clancyjevih romanov je kraljevalo na samem vrhu New York Timesove lestvice (ameriški časopis je bil tudi prvi, ki je potrdil novico o njegovi smrti); med njimi je bil tudi njegov najnovejši roman, Threat Vector, ki je izšel decembra lani. Clancyja bomo sicer lahko brali tudi postumno: njegov najnovejši in očitno poslednji roman, Command Authority, bo izšel 3. decembra.

Od zavarovalničarja do zvezde
Zgodba o Clancyjevem uspehu je pravzaprav zelo navdihujoča: ko je rokopis svojega prvega romana, Lov na Rdeči oktober - sicer za pičlih 5000 dolarjev - prodal založbi Naval Institute Press, je delal kot zavarovalničar. Založnik, ki ni še nikoli prej izdal kakega leposlovnega dela, je bil zaskrbljen nad količino tehničnih podrobnosti v knjigi, zato je Clancy iz prvotnega rokopisa črtal kakih sto strani.

Fant, ki je oboževal ladje, a ni mogel v mornarico
Ko je knjiga nato leta 1985 izšla, kritiki niso mogli prehvaliti Clancyjevega obvladovanja tehničnega žargona in poznavanja podrobnosti v zvezi s sovjetskimi podmornicami in orožjem - celo na visoke vojaške častnike je naredilo vtis avtorjevo očitno podrobno znanje o obravnavani tematiki. (Tom, ki se je leta 1947 v Baltimoru rodil v družini srednjega razreda, je bil v mladosti namreč namesto z mladinsko literaturo popolnoma obseden z mornariško zgodovino; že od mladih nog dalje je zavzeto prebiral literaturo, namenjeno predvsem mornariškim častnikom in inženirjem. Požiral je podrobnosti o bojnih podmornicah, vohunstvu, raketnih arzenalih in tajnih zarotah svetovnih velesil, gojil je tudi sanje o lastni vojaški karieri, ki pa so jih pokopale njegove težave z vidom.)

"Ko sem lani spoznal mornariškega sekretarja Johna Lehmana, me je takoj vprašal: 'Kdo hudiča je to odobril?!'" je v nekem intervjuju leta 1986 razkril Clancy.

Ko se je za Clancyjevega oboževalca razglasil celo predsednik Ronald Reagan - izjavil je, da je "Lov na Rdeči oktober štorija, pisana prav njemu na kožo", ki je ne more odložiti - je slava sledila skoraj v hipu.

David Shanks, urednik pri založbi Penguin, ki je s Clancyjem sodeloval dolga leta, je ob novici pisateljeve smrti pokojnika opisal kot "dovršenega avtorja, očeta novodobnega trilerja in enega največjih vizionarjev med zgodbarji našega časa".

Clancy, ki je fotografom rad poziral v kavbojkah, s cigareto in sončnimi očali, je nekoč spregovoril tudi o silni osredotočenosti, ki je potrebna za (kakršen koli) uspeh: "Pisati se naučiš tako, kot se naučiš igrati golf. Začneš, in se nato trudiš, dokler ti ne steče. Večina ljudi misli, da se ti mora zgoditi kaj mističnega, da te mogoče na uho poljubi muza. Ampak pisanje ni sad božanskega navdiha - trdo delo je."

En roman na leto
"Oktobru so sledili romani Red Storm Rising (1986), Patriotske igre (1987), Kremeljski kardinal (The Cardinal of the Kremlin, 1988) in Clear and Present Danger leta 1989. Kritiki so ga od prvega trenutka dalje vzeli za svojega; o njegovih romanih so pisali kot o "besednem ekvivalentu visokotehnološke računalniške igre". (Mimogrede, Clancy se je kmalu lotil tudi posla računalniških iger, v katere se je prelevil marsikateri njegov roman; med drugim je bil kriva za igre Splinter Cell, Ghost Recon in Rainbow Six).

Narod superjunakov?
Nekateri recenzenti so pod vprašaj postavljali neomajno junaško naravo številnih njegovih protagonistov, predvsem najslavnejšega, Jacka Ryana. "Vsi Američani so vzor poguma, vzdržljivosti in vdanosti domovini," se je leta 1986 pritožil Timesov recenzent. "Vsi častniki so popolnoma sposobni in občasno še posebej navdahnjeni; možje vseh činov so zvesti možje in vdani očetje."

Napovedal je 9/11
Clancy se je moral pogosto braniti tudi pred obtožbami, da v svojih romanih razkriva zaupne informacije. Na take trditve je večinoma odgovarjal s smehom: čeprav je bil reden gost v vojaških oporiščih in Pentagonu in je neredko obedoval z visokimi častniki, pa je vztrajno trdil, da ni nikoli hotel vedeti nobenih zaupnih informacij. "Ponosen sem na to, da pravilno zadanem kar največ stvari. Kar je srhljivo, je to, da sem si izmislil stvari, ki so se nato izkazale za resnične."

V trilerju Debt of Honor je tako Clancy že daljnega leta 1994 spletel zgodbo o poblaznelem pilotu družbe Japan Airlines, ki je svoje letalo zaletel v Kapitol. CNN-ov Wolf Blitzer je leta 2003 v intervjuju s pisateljem celo namignil, da njegovi natančni opisi vojaških akcij teroristom izdajajo državne skrivnosti. "Osama bin Laden mi ni nikoli poslal kakega navdušenega pisma, koliko knjig prodam v Afganistanu, pa tudi ne vem," je hladnokrvno pripomnil Clancy. "O tem bi morda morali povprašati tržnike, ampak mene ne skrbi pretirano."