Biblijo sestavljata Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, napisana pretežno v hebrejščini, pripoveduje o zavezi izvoljenega izraelskega ljudstva z Bogom ter o pomembnih dogodkih izraelske zgodovine od približno leta 4000 pred našim štetjem do začetka našega štetja, to je do Kristusovega rojstva. Nova zaveza, napisana v grščini, je nastajala v prvih stoletjih našega štetja, dokončno obliko pa je dobila okrog leta 400. Foto: EPA
Biblijo sestavljata Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, napisana pretežno v hebrejščini, pripoveduje o zavezi izvoljenega izraelskega ljudstva z Bogom ter o pomembnih dogodkih izraelske zgodovine od približno leta 4000 pred našim štetjem do začetka našega štetja, to je do Kristusovega rojstva. Nova zaveza, napisana v grščini, je nastajala v prvih stoletjih našega štetja, dokončno obliko pa je dobila okrog leta 400. Foto: EPA
Jurij Dalmatin: Biblija
Po pomembnem predhodnem Trubarjevem delu je Dalmatinova Biblija temeljno delo, ki je v 16. stoletju dalo Slovencem cerkveno književnost v lastnem jeziku. Po Dalmatinovi Bibliji in Bohoričevi slovnici slovenskega knjižnega jezika ni bilo več mogoče izbrisati z zemljevida evropskih knjižnih jezikov, čeprav je to jezik enega najmanjših evropskih narodov. Foto: NUK
Kumranski zvitki
Mrtvomorski zvitki so zapisi preroka Ezekiela, ki so bili najdeni šele pred dobrimi 50 leti. Kumranski rokopisi pomenijo enega najbolj avtentičnih stikov, kar jih imamo s svetopisemskimi časi. Foto: EPA

V Sloveniji bo v letu 2007, ki ga je Svet krščanskih cerkva razglasil za leto Svetega pisma, več prireditev, povezanih z Biblijo; omeniti velja predvsem svetovni kongres biblicistov in izdajo prvih prevodov delov Svetega pisma v slovenščino. Na 19. rednem kongresu Mednarodne organizacije za študije Stare zaveze (IOSOT) naj bi se med 12. in 20. julijem v Ljubljani zbralo okoli 800 proučevalcev Svetega pisma katoliške, judovske, protestantske in tokrat na pobudo predsednika IOSOT-a Jožeta Krašovca prvič tudi pravoslavne vere z vsega sveta, ki se bodo posvetili predvsem hebrejskim, aramejskim, grškim, sirskim in kumranskim študijam Stare zaveze.

"Znanstveno proučevanje Svetega pisma se je kot gibanje začelo v 19. stoletju z razvojem tekstne, literarne in zgodovinsko kritične metode v Nemčiji, od koder je prodrla v svet. Posebna prelomnica v proučevanju je bilo gotovo odkritje kumranskih rokopisov leta 1947," opozarja Krašovec. Kumranski rokopisi, ki so nastali okrog sto ali več let pred našim štetjem, so pomembni predvsem zato, ker dokazujejo, da so bili prepisi svetopisemskih besedil - najstarejši prepisi Stare zaveze so namreč šele iz 10. stoletja našega štetja - avtentični, torej da časovna vrzel med izvirnimi besedili in prepisi izvirnikov ni vsebinsko okrnila.

Prelomno leto 2007
Tokrat bo kongres prvič potekal na območju nekdanje Vzhodne Evrope. Da bi Biblijo približali širšim množicam, bodo biblicisti v prestolnici pod geslom Oznanjamo vam Besedo življenja 14. in 15. julija organizirali tudi mednarodni svetopisemski festival.

Opomin na zasluge velikih Slovencev
Med pomembnejšimi obeležji leta Svetega pisma je gotovo tudi izdaja faksimil najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma. Gre za devet prevodov Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina, nastalih med letoma 1555 in 1582, torej pred Dalmatinovo Biblijo, ki so izšli pred nedavnim v Nemčiji v mednarodni zbirki, posvečeni slovanskim prevodom Biblije, Biblia Slavica, je povedal Krašovec. Faksimile naj bi bile na voljo v slovenskih knjigarnah spomladi, poleti pa naj bi izšli tudi komentarji.

Prevajanje Biblije je delo brez konca
Krašovec napoveduje, da bodo "na željo SŠK-ja v prihodnjem letu začeli po vzoru jeruzalemske Biblije pripravljati tudi prevod s pretežno teološkimi opombami, ki bo v celoti predvidoma izšel v sedmih letih".

Tlakovanje poti morebitnemu visokemu gostu
Po mnenju organizacijskega odbora kongresa biblicistov lahko organizacijo kongresa v Sloveniji zaradi tokratne navzočnosti pravoslavnih biblicistov in zaradi nevtralnosti Slovenije vidimo "kot eno izmed spodbud v prizadevanju Slovenije za zgodovinsko srečanje papeža in moskovskega patriarha v Sloveniji", je dejal Krašovec. Da si tovrstnega srečanja v Sloveniji želi že več let, je pred nekaj dnevi za TV Slovenija povedal tudi kardinal Franc Rode.