Naj se branje začne: Kje je meja med literaturo in zgodovino? Foto: EPA
Naj se branje začne: Kje je meja med literaturo in zgodovino? Foto: EPA
Igor Grdina: Poti v zgodovino
Igor Grdina je eno največjih imen slovenskega sodobnega zgodovinopisja.

Lanska sezona večerov Dialogi, ki jo je vodil Mladen Dolar, je bila namenjena filozofiji, letos pa bo beseda tekla o zgodovini. Knjižni molji so se zbrali v knjigarni Konzorcij in za uvod pretresali razmerje med literaturo in zgodovino. Od antičnega ločevanja, ki ga poznamo iz Aristotelove Poetike (ponatis je lani izšel pri Študentski založbi), pa do današnjega križanja žanrov - opozorili so na romane Umberta Eca (Ime rože, Foucaultovo nihalo, Otok včerajšnjega dne, Baudolino) ter na roman Kraljeva hči, ki je nastal pod peresom enega od gostov, Igorja Škamperleta.

Zgodovina v koraku s časom
Seveda v tem tematskem polju ni mogoče preskočiti uspešnice Dana Browna, Da Vincijevo šifro, ki prav ta hip na sodišču dokazuje izvirnost svojih idej. Ker je tema pogovora zastavljena široko, so gostje spregovorili tudi o pojmu zgodovinopisja in njegovih pripovednih konceptih.

Bralci bodo v dobrih rokah
V izhodiščnem delu pogovora sta sodelovala gosta – pisatelj Igor Škamperle in zgodovinar Oto Luthar, ki sta, s pomočjo Igorja Grdine, skušala dati nekaj iztočnic za širši pogovor obiskovalcev.

Igor Grdina, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni svetnik, je v svoji akademski karieri med drugim tudi kot gostujoči profesor predaval slovensko literaturo in vzhodnoevropsko zgodovino na dunajski univerzi. S posameznimi predavanji je gostoval na Humboldtovi univerzi v Berlinu ter na graški, celovški in tübingenski univerzi. Njegova bibliografija obsega več kot 500 enot; med njimi je 10 znanstvenih monografij.