Knjiga Leteči ljudje, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, je prvenec Ajde Bračič (1990), ki je sicer po izobrazbi arhitektka. Zbirka je naslovljena po eni izmed njenih kratkih zgodb, ki so po presoji nagrajenke precej enakovredne. Naslov po njenih besedah dobro povzema ambient oziroma atmosfero, ki je prisotna domala skozi vso zbirko, čeprav se protagonisti, strukture in formalni pristop pri zgodbah med seboj razlikujejo. Za glavne motive je opredelila tesnobnost, obešenost med različne opcije in izbire ter željo po premagovanju teh ovir.

Sorodna novica Ajda Bračič: Leteči ljudje

Zgodbe, ki ne bi mogle nastati v drugem obdobju
Kot je še dodala avtorica, je tovrstna "ujetost" časovna, saj namreč meni, da takšne zgodbe ne bi mogle nastati v kakšnem drugem obdobju. Pisala jih je v času epidemije, ker pa vsebujejo precej formalnih eksperimentov, bi bil morda bolj pravi izraz kratka proza, je še povedala nagrajenka o svojem prvencu.

"Čeprav je Ajda Bračič na začetku svojega literarnega ustvarjanja, je s prvencem Leteči ljudje brez dvoma pokazala stilistično raznovrstnost, eksperimentalno igrivost, intuitivno globokoumnost in nepretenciozno pisateljsko suverenost – vse to so vrline, ki jih pogosto ne zasledimo niti pri pisateljih, ki imajo za seboj že več kratkoproznih zbirk in romanov. Le pobožno si lahko zaželimo, da bi v tej smeri zasnovala tudi naslednje knjige," je zapisala Miša Gams v recenziji Letečih ljudi za radijsko oddajo S knjižnega trga.

Muanis Sinanović, sicer prejemnik kritiškega sita v letu 2021, pa je za LUD Literaturo zapisal, da so zgodbe Ajde Bračič izrazito lirične in atmosferične. "Ves čas se gibljemo na meji med izrečenim in neizrečenim, pripovedovalci pa so velikokrat skoraj lirski subjekti. Igrivost se kaže na ravni forme: avtorica zmore zgodbo odrezati brez pričakovanega zaključka, ne da bi to izzvenelo v prazno, ne da bi se zdelo, da ji kaj manjka," je še zapisal.

Sorodna novica Peterica domačih knjig, ki so lani najbolj navdušile kritiško stroko

Ob nagrajenki so bili nominirani še Blaž Božič s pesniško zbirko Mleček, žbunje: grobovi v njem (Center za slovensko književnost), Katja Gorečan z romanom Materinska knjižica (LUD Literatura), Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina) in Vesna Lemaić z zbirko kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko (Cankarjeva založba). Ob razglasitvi letošnje nagrajenke je Društvo slovenskih literarnih kritikov danes v okviru Slovenskih dnevov knjige predstavilo še preostale štiri nominirance.

Edina lovorika, ki jo podeljujejo literarni kritiki
O prejemniku oziroma prejemnici nagrade je odločal 15-članski kritiški forum, ki so ga tokrat sestavljali Leonora Flis, Aljaž Koprivnikar, Aleksandra Gačić, Silvija Žnidar, Eva Ule, Matej Bogataj, Kaja Blazinšek, Sašo Puljarević, Goran Dekleva, Tina Bilban, Martina Potisk, Anja Zidar, Jernej Županič, Manja Žugman in Diana Pungeršič.

Glasovanje zmeraj poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo kar največ glasov. Kritiško sito je tako edina literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja ali avtorice v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Lani je nagrado prejela v Avstriji živeča slovenska pisateljica Ana Marwan (1980) za roman Zabubljena, ki ga je izdala Beletrina.