"Nič, kar je v ozadju tega romana, ni bilo lahkotno, humorno, komično. Marsikaj je bilo žalostno, boleče ... a to je stvar našega družinskega življenja," pojasnjuje pisateljica, ki je v romanu zapisala zgodbo Marinke, slehernice, ki zboli za shizofrenijo. Pisateljica je tako v romanu posredno zapisala izkušnjo, ki jo je doživela na lastni koži, saj je imel shizofrenijo njen oče.

Knjiga, za katero je avtorica prejela prvo nagrado modra ptica, je izšla pod okriljem založbe, tudi podeljevalke nagrade, Mladinska knjiga. Žirija je na razpisu, ki ga je prvič objavila lani, iskala kakovosten in komunikativen roman ter oboje prepoznala v delu Hrasteljeve. Čeprav se spopada s težko tematiko shizofrenije, ostaja po besedah urednice Nele Malečkar zračen, lahko berljiv, na robu med tragičnim in smešnim, z veliko komičnih elementov.

Hrasteljeva se je s temo shizofrenije v svojem pisanju ukvarjala, še preden se je lotila pisanja romana Igranje - najprej v pesniški zbirki Gospod, nekaj imamo za vas iz leta 2009, pozneje v kratkih zgodbah, kjer se je že znašla Marinka, ki se 'odpelje' in se miselno prestavi v vlogo neznanca, v koži katerega se odpravi proti reki, da bi storila samomor. Potem ko je zapisala še nekaj zgodb, ki so izkazale povezane, je te združila v roman. Zgodbo romana ves čas spremlja naslovna tema igranja kot pretvarjanje. Hrasteljeva pravi, da je igranje pravzaprav del našega vsakdana, v katerem ves čas menjujemo maske.

V slovenski literaturi so ženske junakinje preveč pasivne
Čeprav ji nekateri bralci pravijo, da je odnos med Marinko in njenim možem Erikom opisala utečeno, ga sama vidi kot ljubečega. Erika je namerno 'ustvarila' pasivnega, saj meni, da je v slovenski literaturi preveč pasivnih ženskih junakinj, moškim "se pa skozi dogaja".

Shizofreniji se je začela Hrasteljeva v svojem pisanju posvečati, ker je preprosto čutila, da mora o tem pisati. Izredno vesela bo, če bo kdo zaradi knjige pri dragi osebi prepoznal znake shizofrenije in posledično k njej pristopil na pravilen način.

Letos natečaj nadaljujejo z iskanjem še neobjavljenega dela za mlade. Rok za oddajo besedila je 1. oktober, izbrala pa jih bo komisija, ki jo sestavljajo predsednica Alenka Veler ter člani Zdravko Duša, Andrej Ilc, Ana Ugrinović in Pavle Učakar. Prihodnje leto bo modra ptica, ki z 12.000 evri bruto velja za najvišjo literarno nagrado za posamezno književno delo, spet namenjena romanu za odrasle.

Mladinska knjiga bo izdala tudi druge finaliste za prvo nagrado modra ptica - Evalda Flisarja, Natašo Konc Lorenzutti, Vinka Möderndorferja in Zorana Šteinbauerja.