Lavrinovo diplomo za prevodni opus in življenjsko delo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje od leta 2003, ko jo je prvi prejel František Benhart. Foto:
Lavrinovo diplomo za prevodni opus in življenjsko delo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje od leta 2003, ko jo je prvi prejel František Benhart. Foto:

Lavrinovo diplomo, priznanje Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom, za leto 2010 so podelili Erwinu Koestlerju.
Koestlerju so Lavrinovo diplomo podelili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma za njegov znanstveni in publicistični prispevek pri posredovanju slovenske literature na nemško govorno območje, za prevodni opus ter uspešne, pogosto z znanstvenim aparatom podprte prevode številnih slovenskih književnikov.
Prevodi Cankarja, Voranca, Gruma in Kosovela
Leta 1964 rojeni prevajalec, raziskovalec in publicist Erwin Koestler, ki z Dunaja slovensko literaturo prevaja že skoraj 20 let, je med drugim prevedel opus Ivana Cankarja, kratko prozo Prežihovega Voranca, komentirane izdaje Integralov Srečka Kosovela ter prozno delo Slavka Gruma. Bil je tudi urednik leta 1994 objavljene izdaje del Ivana Cankarja v nemški jezik, za svoje prevode Cankarja pa je leta 1999 prejel tudi avstrijsko državno nagrado za literarne prevajalce.
Komisijo, ki je nagrado podelila, so sestavljali Jože Stabej, Barbara Šega Čeh, Andrej E. Skubic in predsednik Branko Madžarevič. Podelitev v Cankarjevem domu je združena z večerom slovenskega prevajanja, na katerem so odlomke iz svojih najnovejših prevodov predstavili prevajalci Vasja Bratina, Irena Frelih, Bogdan Gradišnik, Matej Hriberšek, Barbara Juršič, Branko Madžarevič, Veronika Simoniti, Jože Stabej, Štefan Vevar, Primož Vitez in Dušanka Zabukovec.