Evropski svet združenj književnih prevajalcev – CEATL, v katerega je včlanjen tudi DSKP, je torej letošnji dan prevajanja posvetil 100. obletnici prve izdaje Joyceovega Uliksesa. Ob tej priložnosti so na CEATL-u ustvarili videokompilacijo različnih prevajalskih glasov, ki je danes na voljo na YouTube in kanalih Vimeo. Slovenskega je prispevala prevajalka Tina Mahkota, ki je za prevod Joyceovih Dublinčanov (Mladinska knjiga, 2012) leta 2013 prejela Sovretovo nagrado.
Predsednica DSKP-ja Tanja Petrič je pred letošnjim praznikom prevajalcev povedala, da ima vsaka knjiga, vsak prevod svojo posebnost, še posebej če gre za kakovostno umetniško literaturo, ki ni šablonska.
Zagate, s katerimi se pri svojem delu srečujejo književni prevajalci, so po njenih besedah na eni strani odvisne od jezika, iz katerega se prevaja, in kulturnega okolja, iz katerega je neko delo. Če je to okolje znano, če gre za evropske jezike, v kontekstualnem smislu ni težav. Če pa gre za neko res oddaljeno okolje, morda neevropsko, je seveda drugače. Pri prevajanju iz nelatiničnih pisav v slovenščino pa je, denimo, veliko jezikovnih zagat.
"Ni skupnega imenovalca za te prevajalske orehe," je povedala. Pri prevajanju poezije se mora prevajalec ukvarjati s prepesnjevanjem, pri prevajanju proze pa izziv, denimo, predstavlja tudi prevajanje slenga, ko se je treba odločiti za različico slenga ali nekega pogovornega jezika, je še naštela.
Danes vedno več ljudi, še posebej mladih, bere knjige v angleščini. Toda kot opozarja Tanja Petrič, je v angleščino prevedene zelo malo neangleške ali neameriške literature. Odstotek tega, kar anglo-ameriški prostor prevaja, je v primerjavi z drugimi evropskimi prostori, denimo z nemškim in še posebej slovenskim, zelo nizek. Kar se tiče slovenskega prostora, je položaj specifičen, saj smo Slovenci kot majhen narod od nekdaj odvisni od prevodov.
Neučakani vse raje posegajo po angleških izdajah
V angleščini se danes večinoma berejo uspešnice ali nadaljevanja, kjer slovenski knjižni trg ne dohaja dovolj vzporednega prevajanja. Literature iz drugih jezikov pa večinoma ni dosegljiva preko angleščine, razen če gre za avtorje, ki so promovirani in ki jim je uspelo priti do prevodov, je še povedala sogovornica.
Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije bo na današnji dan poleg mednarodnega dneva prevajanja praznovalo tudi svojo 10-letnico. Na dogodku v Golf clubu igrišča Smlednik bodo člani ter vabljeni gostje in govorci iz visokega šolstva in pravosodja. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, želijo ob tej priložnosti poudariti povezavo med krizo, begom, človekovimi pravicami in sodnimi tolmači, ki se skupaj spoprijemajo z odnosom državnih institucij in prevajalskih agencij na razpotju moči kapitala in umetne inteligence kot močnega deležnika v boju za človekove pravice.
V soboto bo potekal še 19. Sovretov pohod do Šavne Peči, ki je rojstna vas filologa, humanista in prevajalca antičnih del Antona Sovreta. Izhodišči sta za hrastniško železniško postajo in na Dolu pri Hrastniku.
Na mednarodni dan prevajalcev in prevajanja je mednarodno prevajalsko združenje (Federation Internationale des Traducteurs – FIT) prvič opozorilo leta 1954 v Parizu. Leta 1991 je FIT svojo idejo razširil v svetovni dan prevajalcev, da bi prevajalski poklic dobil podporo v čim več državah sveta. Generalna skupščina OZN pa je leta 2017 sprejela resolucijo, po kateri se mednarodni dan prevajalcev in prevajanja zaznamuje po vsem svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje