Oglas
V Rožah in trnju Tozonova opisuje življenje, kot ga je ljubljansko meščanstvo živelo v času okrog 2. svetovne vojne in med njo, pomemben motiv pa so tudi slovenski umetniki in drugi, ki so oblikovali takratno kulturno dogajanje. V Nenavadni ljubezenski zgodbi, ki jo je prevedla Helena Sonja Kuntner, beremo o spreobračanju norveške avtorice v katoliško vero. Ingrid Kovač Brus pa je prevedla roman Ko smo bili rože, v katerem Ishigurov detektiv raziskuje izginotje svojih staršev.
Nov prevod avtorja Ostankov dnevaV slovenščini že imamo preveden en Ishigurov roman, in sicer Ostanke dneva, po katerem je bil posnet tudi film in za katerega je v Nagasakiju rojeni in Londonu živeči avtor prejel tudi Bookerjevo nagrado. V izvirniku je tokrat prevedeni roman izšel leta 2000, v njem pa avtor bralce vabi v Šanghaj, kakršnega je bilo mogoče doživeti v 30. letih 20. stoletja. Vanj se poda tudi glavni protagonist romana, uspešni britanski detektiv, ki hoče raziskati, kako in zakaj so pred 20 leti nepojasnjeno izginili njegovi starši.
Kritična norveška avtorica
Janne Haaland Matlary sicer piše o spreobračanju iz protestantske v katoliško vero, a v svojih razmišljanjih ne prizanaša nobenemu od verovanj. Kritično razmišlja tudi o življenjskem smislu in obstoju objektivne resnice.
Soudeleženka kulturnega dogajanja o svojih doživetjih
Avtorico dela Rože in trnje Mirjam Tozon je orisal glasbenik Matija Potočnik, ki je knjigi, ki jo je pripravil, napisal tudi spremno besedo. Na predstavitvi knjig je povedal, da je življenje organistke in pevovodkinje vse življenje določala glasba, tudi zato pa je lahko leta 2001 umrla avtorica v knjigo uvedla toliko sooblikovalcev slovenskega kulturnega prizorišča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje