Na okrogli mizi na temo Mladinska knjiga in politika slovenske knjige, ki jo je na Društvu slovenskih pisateljev organiziral Slovenski center PEN, so se poleg prodaje večinskega svežnja delnic Mladinske knjige založbe (MKZ) pogovarjali tudi o vprašanju avtorskih pravic in o tem, kako bi lahko država knjigi namenila več sredstev.
Minister za kulturo je izrazil presenečenje, koliko pozitivnega je bilo slišati v zadnjem času o Mladinski knjigi glede na to, da je bila založba v prejšnjih letih zaradi svoje prevlade na slovenskem knjižnem trgu deležna precejšnjih kritik založnikov, do založbe pa so bili zaradi odnosa, kot ga je imela do njih, kritični tudi avtorji. Grilc je označil kot edinstveno situacijo, da so se založniki povezali v pobudi Skupaj za knjigo, in izrazil svojo podporo pobudi. Slovensko založništvo je, kot je dejal, v občutljivem trenutku. Pri prodaji MKZ-ja je namreč v igri več od zgolj prodaje nepremičnin, je del javnega interesa.
"Želimo si lastnika iz branže"
Da potrebuje MKZ lastnika, ki bo kapitalsko močen in vedel, kaj z njo, je poudaril tudi glavni urednik založbe Bojan Švigelj. Dodatno zadolževanje MKZ-ja bi namreč lahko pomenilo resno težavo. A, kot je dejal, kapitalsko močnega kupca v Sloveniji trenutno ni in tudi pri že omenjeni pobudi so pod vprašajem finančna sredstva. Sami si želijo, da bi bil novi lastnik iz branže. Če ne bi bil iz branže, pa si želijo, da bi dovolil, da se sistem MKZ-ja razvija naprej.
Kot je še dejal, si v založbi v zadnjih treh letih prizadevajo, da bi bil prijaznejši. Glede odnosa do založnikov in knjigotržcev pa je izpostavil, da bo za vse slabo, če bo knjigarniško mrežo kupil nekdo, ki ne bo deloval v njihovem interesu. Sami si želijo založništvo in knjigotrštvo razvijati še bolj, pri čemer bodo seveda potrebne nekatere spremembe. Tekoče poslovanje MKZ-ja je po njegovih besedah solidno, so pa tukaj dolgovi, ki se vežejo na nekatere odločitve iz preteklosti.
Direktor založbe Sanje in pobudnik iniciative Skupaj za knjigo Rok Zavrtanik je opozoril na vlogo, ki jo je imela knjiga v zgodovini slovenske države. Danes pa velja v javnosti, tako Zavrtanik, da je knjiga privilegirana, da dobiva subvencije. Poudaril je moč avtorjev in dodal, da bo tudi MKZ moral razmisliti o svojem odnosu do njih. Kar pa se tiče iniciative Skupaj za knjigo, jih po njegovih besedah zanima odgovoren prevzem, ki bo imel perspektivo.

Kaj bo z avtorskimi pravicami?
Morebitni prevzem Mladinske knjige odpira tudi vprašanje, kaj bo z avtorskimi pravicami, katerih lastnik je MKZ. Po ministrovih besedah je na tem področju za nami veliko zamujenih priložnosti, in to ne le v povezavi z MKZ-jem. V povezavi z njim je sicer Švigelj ponovno izpostavil, da je zelo pomembno, kakšen bo kupec: "Nekdo, ki se ne zaveda pomembnosti avtorskih pravic, bo lahko z njimi delal kot svinja z mehom."
Pisatelj in prvi direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl je dejal, da si v DSP-ju želijo predvsem, da bi banke upnice s prodajo MKZ-ja počakale in dale upravi čas, da najde strateškega kupca, ali pa pobudi Skupaj za knjigo, da se organizira.
Pogovarjali so se tudi o tem, kako bi lahko država več sredstev namenila knjigi. Ena izmed idej je bila po besedah generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Gašperja Trohe ukinitev DDV-ja na knjigo, vendar pa v državah, kjer tega nimajo, tudi nimajo subvencij, zato se mu ta rešitev ne zdi dobra. Zato meni, da bi bilo bolje, da bi država del pobranega DDV-ja vrnila knjigi.