Ob prihajajočem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 so bila v središču zanimanja dela slovenskih in deloma avstrijskih avtorjev.

Lovljenje reprezentativnega vzorca
Poročilo o raznolikosti je pred desetimi leti zagnal Rüdiger Wischenbart, eno najpomembnejših imen svetovnega založništva, trenutno pa svetovalec in analitik knjižnih trgov. Cilj je bil ugotoviti, kaj se po padcu Berlinskega zidu dogaja s sprevodi iz vzhodne Evrope na zahodnih trgih in tudi znotraj same vzhodne Evrope, je povedal profesor založniških znanosti na ljubljanski filozofski fakulteti Miha Kovač.

Kovač se je študiji pridružil leta 2010, ko je Ljubljana nosila naziv svetovne prestolnice knjige. Poročilo skuša po njegovih besedah nadomestiti sledenje prevodov, ki ga je izvajal Unesco, tako da ni več "resne slike o tem, kaj se dogaja zunaj Evrope". Spremlja izbran nabor pisateljev, s čimer upajo, da ujamejo reprezentativni vzorec.

Kako je z vidnostjo prevodov?
Pogledati na slovenske prevode so se ob prihajajočem gostovanju Slovenije v Frankfurtu po Kovačevih besedah odločili pred dvema letoma. Ključen pri tem bo prevod v nemški jezik, za pridobivanje informacij je pomembna tudi angleščina. Ugotovitve bi lahko bile izhodišče za gostovanje. "Pri slovenskih avtorjih nas zanima, kako je z vidnostjo njihovih prevodov," je pojasnil Kovač in dodal, da so razen izjemoma velike težave, ker nekaterih niso našli niti v knjižnicah.

Glavna ugotovitev poročila, ki ga sofinancirata JAK in Mestna občina Ljubljana, je po njegovih besedah, da se bodo morali bistveno več posvetiti družbenim omrežjem in drugim pristopom, da "nastop v Frankfurtu ne bo lokalen nastop, ki ne bo nikogar zanimal".

"Če Slovenija tja ne bo prišla s sporočili, ki zanimajo svet, ne le nas, bo to stran vržen denar," je prepričan Kovač.

Manj kot Slovenija vlagajo Estonija, Madžarska in Litva
Interna analiza 14 držav članic Evropske mreže za literarne prevode (Enlit) o obsegu mednarodnih dejavnosti in promociji nacionalne literature v tujini, v kateri je JAK prav tako sodeloval, pa je pokazala, da je rezultat približno takšen, kakršen je finančni vložek v to področje. Po besedah direktorice Renate Zamida je JAK pod povprečjem teh držav: lani je v promocijo vložil 580.000 evrov od siceršnjega petmilijonskega letnega proračuna. Manj kot Slovenija v promocijo vložijo Estonija, Madžarska in Litva.

Kot je poudarila Zamida, obstaja jasna povezanost med denarjem, vloženim v promocijo, in številom prevedenih knjig. Lani, denimo, so prek razpisa za prevode razdelili 114.500 evrov in finančno podprli 54 prevodov, leto prej pa razdelili dobrih 90.000 evrov, s katerimi so podprli 30 prevodov.

19 novih izidov v nemščini
Zaradi Frankfurta od leta 2017 razpisujejo še sredstva za izdaje slovenskih del v nemškem jeziku. Razdelili so 58.000 evrov in v obeh letih podprli 19 novih izidov v nemščini. Po njenih besedah se je zgodil tudi kvantitativni preskok, saj so prevodi začeli izhajati pri vidnih nemških založbah.