Slovenski bralci so dobili prvo priložnost spoznavati dela Johna Banvilla, čeprav opus tega irskega pisatelja sestavlja že 16 del, predvsem romanov. Ta so osvojila že več nagrad, najpomembnejšo pa si je prislužil z romanom Morje. V njem avtor bralce popelje v mestece na irski obali, kamor se po ženini smrti zateče Max Morden. V mestu se temačna preteklost spoji s sedanjostjo v zmuzljivem besedilu, je o delu, ki ga je za založbo Učila prevedel Matej Juh, zapisala urednica dela Branka Fišer.

Dvojni pripovedni tok, spleten iz dveh travmatičnih dogodkov
Z žalostjo in s spomini prežeti 60-letni umetnostni zgodovinar za žalovanje izbere kraj, v katerem ga je prvi stik z ljubeznijo, s spolnostjo in smrtjo iz mladeniča preobrazil v odraslega moža. Iz dveh travmatičnih dogodkov avtor spleta dvoplastni pripovedni tok, ki se na koncu sesuje v brezčasen crescendo, napoveduje Fišerjeva, ki pri delu poudarja morsko metaforiko, pretanjeno diabolično atmosfero in samosvoj jezik, ki ga Banville razveže in nato znova vzpostavi na neki popolnoma novi ravni.

Pisati prozo, kot bi pisal poezijo
Morje je še en dokaz več za sloves, ki spremlja tega irskega pisatelja in novinarja - da je neprekosljiv mojster in pretanjen stilist. Irci ga uvrščajo med najboljše pisatelje s konca 20. in začetka 21. stoletja, obenem pa ga hvalijo kot neprekosljivega stilista. Bralci, ki ga dobro poznajo, vedo, da lahko od njega pričakujejo zelo natančen slog, ki se nekaterim zdi precej hladen, a mu priznavajo nabokovsko inventivnost in temačen humor. O tem, kakšna dela velja pričakovati od Benvilla, pa dosti pove že njegov cilj pri pisanju - dati svoji prozi tako zgoščenost in trdnost, s kakršno se sicer lahko pohvali poezija.

Opus, ki ga gradi po zgledu Nabokova, Dostojevskega in Prousta
Benville je prvi korak v literarni svet napravil pri 25 letih, ko je izšla njegova zbirka kratkih zgodb Long Lankin. Pozornost si je pridobil z literarno-znanstveno tetralogijo, v kateri je narisal izmišljene portrete Kopernika, Keplerja, Newtona in Mefista - znanstvenikov, ki so usodno zaznamovali naše razumevanje vesolja. Pozabiti ne gre niti na njegovo trilogijo o kriminalcu z izrazitim estetskim čutom, ki sestavlja pomemben del opusa dolgoletnega urednika literarne rubrike Irish Timesa.