Larssonovi oboževalci so se opolnoči - manija spominja na leta, ko so še izhajale nove knjige o Harryja Potterju - zgrnili v eno izmed stockholmskih knjigarn, da bi pograbili prve izvode nove knjige in jo oplemenitili z Lagercrantzovim avtogramom.

Živčna razvalina
Dvainpetdesetletni avtor, ki pravi, da ga je veselilo spoznati oboževalce serije, je poudaril, da ga je bilo "na smrt strah", da se njegovo nadaljevanje ne bi kosalo z Larssonovo trilogijo. Na tiskovni konferenci v Stockholmu je mirno priznal: "Groza me je bilo ... Govoril sem, da sem bipolaren in manično depresiven in zdi se mi, da je bilo dobro, da sem pisal v takem stanju. Z mano ni bilo ravno lahko živeti, ker sem ves čas razmišljal samo o knjigi. Na smrt me je strah, da ne bom dorasel Stiegu." Kljub temu pa je Dekle v pajkovi mreži njegova življenjska strast, pravi. "Bog, dal sem vse od sebe. Še sanjam o tem, da sem Blomkvist."

Milenium je serija treh detektivskih romanov: Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Vsi trije so bili izdani po letu 2004, ko je Larsson umrl za posledicami srčnega napada.

Larssonova oče in brat sta založnikom predlagala, naj poiščejo nekoga, ki bi nadaljeval detektivsko serijo, saj sta želela pisateljeve like in svet ohraniti pri življenju. Med avtorjevo zapuščino so namreč med drugim našli tudi osnutke za 10 knjig, ki jih je Larsson zapisal, še preden je serija postala uspešnica.

Založniki so za avtorjevega naslednika izbrali Lagercrantza, ki je med drugim že spisal uspešno biografijo nogometaša Zlatana Ibrahimovića.

"Ne sprenevedajmo se: za denar gre"
Larssonova vdova Eva Gabrielsson, ki je tako ali tako v sporu s pisateljevo družino, pa je nasprotovala nadaljevanju serije, saj naj bi bila Larssonov jezik in način pripovedovanja edinstvena in ju nima smisla posnemati. Avtor svojih besedil ni prepuščal nikomur, poudarja. Poleg tega jo je motila tudi izbira Lagercrantza (zdela se ji je "popolnoma idiotska": "Pravijo, da junaki živijo večno. Kakšno nakladanje, samo za denar gre.")

Bralci že navdušeno berejo nadaljevanje zgodbe hekerke Lisbeth Salander in novinarja Mikaela Blomkvista. "Prav užitek bo brati knjigo. Seveda jo bom primerjal z Larssonovimi knjigami, ampak mislim, da bo dobra," je povedal eden izmed oboževalcev v stockholmski knjigarni.

O umetni inteligenci in NSA-ju
Zaplet zgodbe je bil skoraj do konca strogo varovana skrivnost: Lagercrantz je roman natipkal na računalnik brez internetne povezave, natisnil en sam izvod in ga osebno dostavil založniku, od koder so ga spet osebno raznosili založbam po Evropi, ki so roman zdaj izdale. Na začetku zgodbe spoznamo uglednega švedskega znanstvenika, profesorja Balderja, ki stopi v stik z Blomkvistom in ga prosi, naj objavi njegovo zgodbo. S tem, da javno spregovori, bi rad obvaroval svoje življenjsko delo - naredil je namreč ogromen napredek na področju umetne inteligence.

Kmalu se izkaže, da je Balder sodeloval tudi s Salanderjevo. Hekerka, ki spet uporablja svoj stari vzdevek Osa, je skušala vdreti v NSA (ameriško Nacionalno varnostno agencijo) - "norost, ki jo spodbuja maščevanje in ki bo za seboj potegnila vse mogoče posledice". Obenem je Lisbeth tudi tarča "neusmiljenih spletnih gangsterjev, ki si pravijo Pajki".

Po svetu so prodali okoli 80 milijonov izvodov serije Milenium, ki je prevedena v več kot 30 jezikov. Dekle v pajkovi mreži so za zdaj natiskali v 2,7-milijonski nakladi.

Prve recenzije
Že prvi dan po izidu so se začele pojavljati prve recenzije knjige, in za zdaj so pohvalne: The Telegraph je dal romanu štiri zvezdice ("Po več strani skupaj se nisem niti spomnil, da ne berem originalnega Larssona"), Guardian pa piše, da je "pisatelj sestavil eleganten zaplet". "Lahko debatiramo o tem, ali je prav, da se nadaljevanja sploh pišejo, a Lagercrantz svoje naloge ne bi mogel opraviti bolje".

USA Today poroča, da Lagercrantz "samozavestno prevzame vajeti: ne posnema le Larssonove brezsramno šundovske proze, ampak še razširi slastno izprijeni svet romanov". The Washington post se strinja samo deloma: "Zgodba je v etapah zanimiva, ampak še večkrat nepovezana in nezanimiva." Slavna Michiko Kakutani za The New York Times piše, da so "napori, nečedna delovanja na Švedskem povezati z mahinacijami v NSA-ja, privlečeni za lase", da pa sta "Salanderjeva in Blomkvist preživela avtorsko tranzicijo in da ostajata tako zanimiva kot prej".