Dobitnika nagrade, ki jo bodo podeljevali vsako drugo leto, so izbrali bralci oziroma po besedah direktorja Sveta knjige Bojana Kuharja največja žirija na svetu. Jančar je prednjačil z več kot 12.800 glasovi, nagrado - leseno pero oblikovalca Oskarja Kogoja - pa so mu izročili na slovesnosti v ljubljanski mestni hiši, na kateri sta sodelovala še šansonjerka Vita Mavrič in glasbenik Mojmir Sepe.

Vsako priznanje godi ...
Jančar je ob podelitvi dejal, da mu priznanje bralcev, še posebej tako množično, veliko pomeni. Sicer pa je literat za svoja dela prejel številne domače in tuje nagrade (med njimi naj omenimo Prešernovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in Rožančevo nagrado). Literat je bil med leti 1987 in 1991 predsednik Slovenskega centra PEN, leta 1995 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Jančarjeva prva samostojna knjiga je bila Romanje gospoda Houzvicke (1971), že čez tri leta je izdal še kratki roman Petintrideset stopinj, kateremu so sledila še mnoga priznana dela, eno zadnjih je bilo Katarina, pav in jezuit, ki je bilo nagrajeno tudi s kresnikom.

Približati pisano besedo
Svet knjige si je zadal težko nalogo promocije knjig in pisane besede v domačen prostoru, da mu gre dobro od rok pa priča dejstvo, da ima klub že več kot 95.000 članov. Prvo pero bodo od letos bienalno podelili najboljšemu domačemu pisatelju, pesniku ali dramatiku.

Poleg Jančarja so bralci v ožji izbor za prvo nagrado uvrstili še Toneta Pavčka, Deso Muck in Alojza Ihana.

Radiostezijsko oblikovana modrost
Nagrajenec bo vsakokrat domov lahko odnesel skulpturo peresa, oblikovano z radiostezijsko modelirko po zamisli priznanega slovenskega oblikovalca. Za pero so se odločili tudi zato, tako pravi Kuhar, ker velja za simbol modrosti, ki nam lahko pomaga ubesediti to, kar včasih le stežka povemo.