Bralna značka tradicionalno začenja bralno leto 17. septembra, s čimer počasti dan zlatih knjig, dan rojstva in smrti Franceta Bevka. V prizadevanjih, da bi imel vsak otrok vsaj majhno čisto svojo knjižnico in knjige, ki so kadar koli na dosegu rok, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ob tej priložnosti že 21 let prvošolcem namenja darilne slikanice. Na domače knjižne police in v šolske knjižnice bo, kot so zapisali v Bralni znački, tokrat potovala Protideževna juha Majde Koren, ki jo je ilustrirala Ana Maraž in je izšla v sodelovanju z založbo Sodobnost. S pomočjo sponzorjev in donatorjev bodo med letošnje učence razdelili 24.000 izvodov te slikanice.

Podelitve bodo potekale po vseh osnovnih šolah v Sloveniji, darilne slikanice pa bodo dobili tudi otroci na slovenskih šolah v Italiji, v slovenskem zamejskem prostoru v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem ter slovenski otroci, ki živijo drugod po Evropi in svetu.

Ko se iz radia nenadoma zasliši glas tete Kuhe ...
Slikaniško besedilo je postavljeno v "piškavo poletje". "Recept za izboljšanje situacije ima zgolj teta Kuha, s katero bodo otroci pripravili protideževno juho; ta delikatesa namreč vsebuje sestavino, ki prežene dež in zopet prikliče sijoče poletno sonce," piše v opisu knjige.

Uspeh slikanice je dosegla tudi ilustratorka slikanice Ana Maraž, ki je aprila letos svoje ilustracije iz Protideževne juhe razstavljala kar na dveh prizoriščih 61. Bolognskega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Njene slike so bile tako na skupinski razstavi slovenskih ilustratorjev, mednarodna žirija pa je njeno delo izbrala med 3520 ilustratorji iz 81 držav ter Ano Maraž uvrstila skupaj z 79 ilustratorji iz celega sveta na 58. ilustratorsko razstavo.

Ob podelitvi slikanic napovedujejo še posebno slovesnost, ki bo 17. septembra ob 10. uri na Osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici, kjer bo prvošolce nagovorila in jih povabila k branju ilustratorka Ana Maraž.

64. obletnica Bralne značke, imenitnega prostočasja
Danes že tradicionalni projekt, s katerim so odrasli številni, se je začel kot zamisel pisatelja Leopolda Suhodolčana in profesorja Stanka Kotnika. Prve, Prežihove značke, so bile podeljene maja 1961 na Koroškem. Takrat se je bralna značka začela s približno stotimi otroki, ki so se vključili v tekmovanje in po prebrani knjigi opravili izpit pred komisijo. Danes je to množično gibanje za spodbujanje branja brez izpitnega preverjanja z namenom spodbujanja branja najmlajših šolarjev.

Gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah, od devetdesetih let dalje tudi po vrtcih in knjižnicah, v spodbujanje branja so vključeni knjižničarji, učitelji, mentorji branja in starši vseh tistih otrok, ki še ne berejo sami. Danes otroci tudi sami in v sodelovanju z učitelji, mentorji in starši izbirajo knjige, ki jih bodo prebrali, iz širokega seznama kakovostnih knjig, ki ga pripravijo v Društvu Bralna značka Slovenije.