Mojster znanstvenofantastične literature, najbolj znan po svojih delih Fahrenheit 451 in Marsovske kronike, ki sta po svetu prodajani v milijonskih nakladah, je bil proti koncu življenja šibkega zdravja. A peresa ni odložil vse do svoje smrti v starosti 91 let. V predgovoru k letošnji antologiji Best American Nonrequired Reading (Najboljše ameriško neobvezno branje) bo tako izšlo njegovo kratko razmišljanje The Book and The Butterfly (Knjiga in metulj), neke vrste hvalnica branju, ki je vselej hranilo avtorjevo domišljijo. V sestavku opisuje, kako je že kot sedemletnik prestrašil knjižničarja, ko je domov nosil po deset knjig na teden in bral vse, kar mu je prišlo pod roke, od egiptovske zgodovine do fiziologije.

"Zaradi knjig, ki sem jih prinesel iz knjižnice, sem se zaičel spraševati o izvoru vesolja in življenja," je zapisal. "Spominjam se poletnih noči na Srednjem zahodu, stal sem na trati pred hišo starih staršev in gledal nebo, posuto s konfeti zvezd. Tam zunaj so bili milijoni sonc in milijoni planetov, ki so krožili okoli njih. Vedel sem, da je tam zunaj življenje, le predaleč smo bili, da bi lahko dosegli drug drugega".

Zgodba o dečku, ki išče pravega Božička, in možu, ki sprejme to vlogo
Drugo kratko delo, zgodba Dear Santa (Dragi Božiček) bo izšla v počitniški izdaji Strand magazina. V njej nastopa deček, ki v dolgi vrsti čaka, da se bo srečal z Božičkom, a ko slednjič le pride a vrsto, ga dobri mož z darili pošlje proč, češ da je prestar in pretežak, da bi mu sedel na koleno. Zunaj deček nato naleti na skrivnostnega tujca, o katerem je prepričan, da je pravi Božiček. Vpraša ga: "Dragi Božiček, povej, ali verjameš vase?" "Morda prav zdaj pričenjam verjeti," odvrne mož. "Dolžan sem ti zahvalo." Da ne izdamo preveč - nadaljevanje boste morali prebrati sami.

Kot je povedal urednik revije Andrew Gulli, je imel z Bradburyjem le neformalen dogovor o objavi, uradno potrditev pa je prejel prav na dan njegove smrti. "Šel sem po pošto in odprl kuverto, iz nje pa je padla pogodba z Rayevim podpisom."