Štirje umetniki bodo ves teden ustvarjali na temo Kosovelove poezije, v petek pa bodo nastala dela v pivški galeriji tudi razstavili.

Foto: MMC RTV SLO/MMC
Foto: MMC RTV SLO/MMC

Kustosinja Mojca Grmek pravi, da s projektom nadaljujejo prakso, ki so jo začeli v prejšnjem obdobju med letoma 2015 in 2021. Zasnova ostaja nespremenjena – grafična delavnica s tremi povabljenimi umetniki in tremi umetnicami, katerih dela, ustvarjena v grafičnem ateljeju Hiše kulture, bodo ob koncu razstavljena v galeriji.

Novost štiriletnega cikla je obrat od splošnih družbenih vprašanj k poeziji pesnikov iz primorsko-notranjske regije. Serija se bo nadaljevala prihodnje leto z Dragotinom Kettejem, sledila bo Kosovelova sodobnica Maksa Samsa, končala pa se bo leta 2025 z Miroslavom Vilharjem. Namen je "raziskati načine povezovanje poezije z grafiko", je povedala kustosinja.

Povezovalni element – tipografija
Umetniki si bodo izbrali eno Kosovelovo pesem in jo "prevedli" v grafično delo v tehniki sitotisk v črni in rdeči barvi, natisnili bodo dvanajst izvodov grafike, šest od teh pa bodo preoblikovali v originalno delo z uporabo kolaža, pri čemer bo povezovalni element tipografija kot neposredna navezava na poezijo.

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Letošnji partner delavnice je Kosovelov dom Sežana, ki je soorganiziral vodeni ogled z branjem poezije nekaterih ključnih točk v Kosovelovem rojstnem kraju z začetkom na železniški postaji, od koder se je pesnik podajal v svet, do spomenika Zlati čoln pred kulturnim domom z zaključkom v njegovi spominski sobi v nekdanji šoli, kjer se je rodil.

Med potjo je skrbnica spominske sobe Mateja Kralj z Ljudske univerze Sežana umetnikom v razmislek in ustvarjalni navdih približala življenje pesnika z nemalo zgodbami in anekdotami iz njegovega kratkega življenja ter prebrala nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa, ki obsega skoraj 1500 pesmi.

Karavana se je ustavila tudi pod borovci, o katerih je Kosovel pogosto pisal, pred Srednjo šolo Srečka Kosovela, ki jo krasita plošča z znamenitim Konsom 5 in zunanja stenska poslikava s Kosovelovo motiviko, ter v središču Sežane, kjer je na pločniku odtisnjena njegova pesem Na ulici.

Sodelujoči umetniki se veselijo ustvarjanja na temo poezije enega največjih slovenskih pesnikov. Kot je za STA povedala Jovana Đukić, se veseli "strnjenega časa v kreativnem procesu", ki ga bo imela na voljo za razmislek. Literarni sprehod se ji zdi zelo zanimiva začetna točka projekta. "To bo čas raziskovanja in delo, izbrane pesmi pa še nimam."

Maša Pušnik pa je povedala, da kot Kraševka živi "v prostoru, ki je zelo prepreden s Srečkom Kosovelom". Ker je veliko pisal o tem, kako lahko družba duši ustvarjalnega človeka, bo o temi zanimivo razmišljati z današnjega vidika v kontekstu Kosovela. "Zelo smo prepredeni s 'tujimi' interpretacijami Kosovelove osebnosti in poezije, zato bo velik, a hkrati zanimiv izziv iskati svojo interpretacijo."

Na delavnici sodelujeta še Monika Plemen in Miha Majes. Razstava ustvarjenih del bo predvidoma poleti gostovala v sežanskem kulturnem domu.

Srečko Kosovel (1904–1926)

Kosovel se je rodil v Sežani, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi leta 1922 na ljubljanski realki se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu.

Organiziral je literarno-dramski krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani ter pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla. Umrl je 27. maja 1926, vendar najpomembnejši del njegovega ustvarjanja ni bil širše znan vse do leta 1967, ko so izšli Integrali.