Recital Prešernovih pesmi v interpretaciji igralcev je bil že 37. po vrsti. Med rednimi interpretatorji Prešernove poezije je bila tudi letos Jerca Mrzel. Foto: BoBo
Recital Prešernovih pesmi v interpretaciji igralcev je bil že 37. po vrsti. Med rednimi interpretatorji Prešernove poezije je bila tudi letos Jerca Mrzel. Foto: BoBo

Recital Prešernove poezije, ki ga pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), se je letos odvil že sedemintridesetič. Podobni prireditvi so pripravili tudi v Novi Gorici in Mariboru ter na Ajdovskem gradcu v Bohinju.

Kot vsako leto se je dogodek začel z Zdravljico, ki jo je interpretiral Tone Gogala. Zbrane na Prešernovem trgu pa so nagovorili tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, predsednik ZDUS-a, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj in igralka Maja Sever, ki je prebrala odprto pismo sindikatov Sviz in Glosa.

Vrečko: Da bi s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan
Asta Vrečko je med drugim poudarila, da ni zanemarljivo dejstvo, da imamo v Sloveniji državni praznik kulture. Kultura in umetnost sta temeljna gradnika družbenega razvoja in napočil je čas, da kot družba ustrezno spremenimo odnos do njiju, je dejala.

Ljubljanski recital se je tradicionalno začel z Zdravljico v interpretaciji Toneta Gogale. Foto: BoBo
Ljubljanski recital se je tradicionalno začel z Zdravljico v interpretaciji Toneta Gogale. Foto: BoBo

"Kultura zagotavlja družbeno blaginjo, njen gospodarski doprinos je obsežen, njena izobraževalna vloga izjemnega pomena, je vezivo naše skupnosti. Kultura in umetnost prepoznavata in spreminjata raznolikost, zagotavljata svobodo izražanja ter omogočata živost jezika, ohranjata in oživljata sporočilo iz preteklosti, ustvarjata in oblikujeta vrednote za prihodnost," je dodala. Ministrica je ob tem tudi izrazila željo, da bi lahko s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan in prepoznavali njeno vrednost.

37. recital Prešernove poezije

Mihajl: Prav skrb za drugega osmišlja naš obstoj
Mihajl je v nagovoru spomnil, da je današnji dan praznik vseh državljanov in Slovencev zunaj državnih meja ter zaznamuje spomin na skupen izvor in je opomnik naše trdne podlage, "iz katere izraščamo kot sosedskim narodom enakovredna skupnost". Hkrati tudi opominja na zavezujočo pripadnost skupnosti ter usmerja in spodbuja k doseganju skupnih ciljev.

Prav skrb za drugega in skupno po besedah Mihalja izraža ter osmišlja "naš obstoj v skupnem prostoru in izbrani izvršilni oblasti nalaga dolžnost prizadevanja za skrbno vodeno enakovredno razvojno smer skupnosti, katere vrednost in smisel temeljita na prepoznani soodvisnosti, ki tvori jedro sočutne človeškoetične osnove vsakega posameznika, ki mu je današnji praznik tudi namenjen".

Zbrane na trgu je nagovoril tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj. Foto: BoBo
Zbrane na trgu je nagovoril tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj. Foto: BoBo

Kot najbolj pereč problem, ki zadeva zaposlene v kulturi, pa vidi v neukvarjanju s tem. "To je tako, kot če bi se človek ne ukvarjal s svojim telesom in umom in bi ga prepustil hiranju. Kaj se zgodi? Propade," je povedal za STA. Kot je dodal, optimistično verjame, da ne bo tako, saj bi to pomenilo skrajni konec slovenske biti.

Ministrica Asta Vrečko je med drugih povedala, da ni zanemarljivo dejstvo, da imamo v Sloveniji državni praznik kulture. Foto: BoBo
Ministrica Asta Vrečko je med drugih povedala, da ni zanemarljivo dejstvo, da imamo v Sloveniji državni praznik kulture. Foto: BoBo

Skrajni čas, da se kultura prepozna kot strateška naložba
Pismo sindikatov Sviz in Glosa, ki ga je na recitalu prebrala Maja Sever, poudarja, da je kultura najpomembnejši temelj obstoja vsakega naroda in države ter nezamenljivi del kakovosti naših življenj, ter opozarja, da je skrajni čas za odpravo številnih težav, s katerimi se srečujejo zaposleni v kulturi, in da se kultura prepozna kot strateška naložba.
Igralci in igralke, člani ansamblov ljubljanskih gledaliških hiš, upokojeni člani in samostojni ustvarjalci so Prešernovo poezijo brali poldrugo uro. Nekaj kulturnikov je ob začetku prireditve tudi razvilo velik transparent z napisom Umetnost je delo. Recitalu je prisluhnilo nekaj sto poslušalcev.

Dogodek se je pred 37 leti začel kot protest, del borbe za slovensko kulturno avtonomijo. Zamislili so si ga kot odgovor zoper namene politikov, da v nekdanji skupni državi naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.

Aleš Valič je interpretiral Povodnega moža. Foto: BoBo
Aleš Valič je interpretiral Povodnega moža. Foto: BoBo

Natanko dve leti nas ločita od začetka EPK-ja Nova Gorica – Gorica
Ministrica Asta Vrečko je pred Prešernovim spomenikom tudi napovedala, da se bo slovesnost ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica čez dve leti začela prav na slovenski kulturi praznik, 8. februarja.

Slovesnost z naslovom Od postaje do postaje bo potekala ob poti med železniškima postajama v Gorici in Novi Gorici. Obiskovalce bo vodila od točke do točke (postaje), kjer jim bodo sodelujoči predstavili celoletno dogajanje v okviru EPK-ja. Kot so razglasili na prireditvi na osrednjem, Bevkovem trgu, bo prireditev režirala Neda Rusjan Bric. Prešernove rime so tokrat prebirali igralci in igralke SNG Nova Gorica, člani ZDUS-a in njihovi gostje z obeh strani državne meje.

Istočasno kot v Novi Gorici so datum slovesnosti ob odprtju razglasili tudi v Gorici.

Skupna Evropska prestolnica kulture
Pred Prešernovim spomenikom tradicionalno odmevala pesnikova poezija