To je omenil literarni znanstvenik Gašper Troha in ob tem poudaril, da je premalo reflektirana ustvarjalnost Svetlane Makarovič celodnevno vodilo simpozija, na katerem je sodelovalo devet strokovnjakov. Prva pa je nastopila avtorica sama in prebrala odlomek iz zadnjega izdanega dela, niza baladnih pripovedk, Sage o Hallgerd. Balade Svetlane Makarovič pa so bile izhodiščna točka in s tem tudi osrednja tema Borisa A. Novaka.
Intuicija, ki pripelje do balade
Balade po mnenju Novaka nastajajo v obdobju tektonskih premikov, s čimer je imel v mislih radikalne menjave oblasti, vere, vrednostnega sistema, pri tem pa ohranjajo spomin na prejšnje obdobje, ki skriva tudi človeško bolečino. Novak se je v svojem prispevku posvetil predvsem vprašanju ritma v pesmih Makarovičeve. Pojasnil je, da v njenih delih niso zaznavne le značilnosti slovenskega, ampak širšega evropskega izročila; v njenih baladah se tako oglašajo tudi prvobitna italijanska plesna "ballata", francoska srednjeveška pesemska oblika "ballade" in angleška oziroma škotska "ballad".
Novak je v svoji primerjalni analizi ugotovil, da se pesnica sicer ni zgledovala po starodavnih modelih balad, domneva pa, da je "intuitivno začutila pomenski potencial, ki ga omogočajo različne oblike balad". Makarovičeva povzema vse niti različnih izročil, vendar iz tega ustvarja globoko osebno in izpovedno poezijo, je prepričan Novak, ki pravi tudi, da "Svetlana Makarovič uporablja pradavne ritme na ta način, da nam pove nekaj bistvenega o naši usodi".
Med grotesko in metafiziko
Gašper Troha se je s svojim prispevkom lotil poezije Svetlane Makarovič in njene strukture med grotesko in metafiziko, sopostavljanje forme in vsebine pa je prikazal na primerih dveh njenih pesmi. Poezija Svetlane Makarovič, kot je dejal, stopnjuje čustvene učinke do skrajnosti, je najtemačnejši prikaz človeškega obstoja, a ni povsem pesimističen. Marjetka Golež Kaučič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC-ja SAZU-ja se je osredotočila na opus Makarovičeve v povezavi s slovensko ljudsko pesmijo. Po njenih besedah je Makarovičeva "razumela, začutila in sprejela ljudsko za svoje temelje".
Živali, rastline in pravljice
Literarna znanstvenica Irena Novak Popov je analizirala živalske in rastlinske vrste, ki se zelo pogosto pojavljajo v poeziji Makarovičeve, in ugotovila, da se vrednost rastlin razlikuje od vrednosti živali; prve namreč nimajo moralnih prvin, ampak estetske in čustvene. Milena Mileva Blažič z ljubljanske pedagoške fakultete je pod drobnogled vzela pisateljičina mladinska besedila, Mateja Pezdirc Bartol s filozofske fakultete je svoj referat posvetila živalski pravljici Sapramiška in njenim upodobitvam v različnih medijih, prevajalka Tadeja Lackner pa motivu Rdeče kapice v avtoričini kratki sodobni pravljici Rdeče jabolko.
Med napovedanimi sodelujočimi sta tudi muzikolog Gregor Pompe, ki bo osvetlil uglasbeno poezijo Svetlane Makarovič, predvsem ciklus samospevov Pesmi iz mlina Marjana Lipovška, ter Katja Mihurko Poniž s fakultete za humanistiko, ki bo spregovorila o igralskem opusu Makarovičeve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje