Sklepna slovesnost Svetovnega vrha knjige je prinesla sprejetje resolucije o knjigi, ki sta jo iz rok Uroša Grilca prejela Mitja Zupančič in Radovan Stanislav Pejovnik, tretji izvod pa bo poslan v Buenos Aires, ki bo postal prestolnica knjige 2011. Resolucija namreč v devetih točkah povzema primere dobrega ravnanja in izkušenj, ki jih je pridobila Ljubljana kot svetovna prestolnica knjige, napotki pa ne bodo v pomoč le Buenos Airesu, temveč naj bi pomagali vladam in strokovnim združenjem pri razvoju knjižne dejavnosti.

Devet točk resolucije
Nosilcem javnih politik na področju knjige ter strokovnim združenjem, ki delujejo na tem področju, resolucija predlaga glavne usmeritve, temelječe na posameznih dobrih praksah v različnih državah in preizkušenih dobrih praksah. Državne in lokalne oblasti opozarja na dejstvo, da je razvoj knjižnega področja odvisen od najboljšega delovanja celotne knjižne verige - torej od avtorjev, prek založnikov do knjigarn in knjižnic ter končno do bralcev. Knjižni trg zaradi svoje pomembnosti, posebnosti in kompleksnosti zahteva pozornost, ne oziraje se na to, ali deluje po načelu enotne cene knjige ali ne, in ne oziraje se na njegovo velikost, saj je knjiga medij, ki se tako ali drugače nanaša na vsa področja človekovega delovanja in je zato v večjem delu stvar javnega interesa.

Resolucija opozarja tudi na delovanje knjižnega trga z vidika davčne ureditve, ki jo urejajo državne oblasti, ki morajo skrbeti tudi za ustrezno izvajanje zakonodaje s področja avtorskega prava. Prav tako naj bodo oblasti v okviru neposrednih podpor založniški produkciji oziroma avtorjem posebej pozorne na prevajanje knjižnih del iz različnih svetovnih jezikov, še posebej tistih, ki so na svetovnem trgu knjig premalo zastopani.

Resolucija opozarja tudi na sistematično skrb za razvoj kakovostne knjižnične mreže in dodaja, naj posebej spodbujajo tiste programe javne službe, ki so v sozvočju z razvojem knjižnih trgov. Resolucija kljub novim prodajnim potem za knjigo zagovarja knjigarniško mrežo kot temelj vsakega knjižnega trga in kot odločilni dejavnik njegove ekonomske uspešnosti, o elektronski knjigi in elektronskih bralnikih pa meni, da niso grožnja tiskani knjigi, temveč povečujejo dostopnost in razširjenost branja.

Štirje slavnostni govorniki
Svetovni vrh knjige se je neuradno začel že v sredo s podelitvijo nagrade Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico 2011 in odprtjem razstave Plakat miru v Cankarjevem domu, sklenil pa se je z nocojšnjo slovesnostjo, ki sta jo povezovala Bernarda Žarn in Jure Longyka. Kot govorniki so sodelovali predsednik organizacijskega odbora Mitja Zupančič, direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl, predsednik Evropskega združenja založnikov Fergal Tobin in načelnik oddelka za kulturo Mestne občina Ljubljana Uroš Grilc.

Konec Unescovega foruma
Sklenil se je tudi Unescov regionalni forum z naslovom Pisanje, založništvo, prevajanje: Gradimo kulturno raznolikost v jugovzhodni Evropi, ki je potekal čez dan. Na današnji okrogli mizi so govorili o oblikah partnerstva med založniki in prevajalskimi mrežami v jugovzhodni Evropi. Razpravljavce današnjega panela je zanimalo, kako doseči partnerstvo med založniki in prevajalskimi mrežami, kako povečati mobilnost in izmenjave ter utrditi vezi med različnimi prevajalskimi okolji v jugovzhodni evropski regiji.

Po Strojanovih besedah so govorili tudi o tem, kako v regiji razvijati založniške in distribucijske mreže v skladu z načrti in priložnostmi, ki jih odpirata Unescova konvencija za zaščito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 in zelena knjiga Evropske komisije za jugovzhodno evropsko regijo. Eno izmed izhodišč debate je bilo še, kaj državne in paradržavne institucije v regiji počenjajo z javnim denarjem, namenjenim za doseganje zgoraj omenjenih ciljev in projektov.