Tako je o delu Roberta Bolaña dejal Aleš Šteger, strokovni vodja in urednik Študentske založbe, ki je doslej v slovenščini izdala njegova dela Noč v Čilu, Nacistična literatura v Amerikah in Divji detektivi. Založba je simpozij organizirala za večjo prepoznavnost Bolañovega dela med slovenskimi bralci, saj menijo, da ima prav tem veliko povedati. "Slovenci živimo z nekim mitom literata, pesnika in pomena literature za ustanovitev naroda. To vse so teme, s katerimi se je Bolaño na različnih ravneh ukvarjal vse življenje, tako da jih je parodiral, parafraziral in se prek njih na neki način tudi potrjeval," pojasnjuje Šteger.
Literat je precejšen del življenja preživel v pregnanstvu v Mehiki in prav eksil je po besedah pesnika in literarnega kritika Aleša Debeljaka pomenljivo vplival na njegovo delo. Debeljak se je dotaknil povezav med deli Bolaña, Raymonda Carverja in Jorgeja Luisa Borgesa.
"Pri Borgesu gre za eksistencialna vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo (...) V Carverjevem opusu gre za eksistenčna vprašanja, kako plačati položnice, kako se prebijati iz meseca v mesec in kako uravnotežiti želje in zmožnosti na najbolj vsakdanji ravni (...) Pri Bolañu pa se vprašanja bivanja in preživetja zlijejo v eno, in to v figuri političnega eksilanta, ki ne pripada nobeni skupnosti razen skupnosti političnih eksilantov," pojasnjuje.
Publicist Marko Jenšterlet je razmišljal o tem, kako je Bolaño doživel vojaški udar Augusta Pinocheta, zakaj je bil obseden z azteškimi obredi in ali je bil res pisateljski mag ali pa je morda njegov uspeh mogoče pripisati spretnemu založniškemu trženju. S trženjem svojih del se ni zares ukvarjal, bolj ga je zanimal dotok honorarjev. Trdil je, da je pomembno le pisanje, "saj je bilo že to dovolj nevarno". Jenšterle je še spomnil, da so Bolaña na neki točki vprašali, ali postaja nor. Pisatelj naj bi odgovoril pritrdilno in dodal, da se pri tem rešuje s smislom za humor.
Vse podobe Bolañove Mehike
Poznavalko Bolañovega dela Dunio Gras Miravet z Univerze v Barceloni je zanimala predvsem podoba Mehike v njegovih delih, ki jo je razdelila na dva pola. Prvega predstavljajo opisi utripa prestolnice Ciudad de Mexico, ki pooseblja pisateljeve izkušnje in spomine iz mladih študentskih let, drugi pa je mehiški sever. Tega je razčlenila še na dva ekstrema - na sanjsko Mehiko bega in izmišljij, tako kot jo prikaže v delu Divji detektivi, ter na obmejno Mehiko, polno nasilja in nočnih mor, ki jo pooseblja mesto Santa Teresa v delu 2666.