Protagonist Pregljevega romana je osemdesetletni upokojeni pravnik, ki se je pred tremi leti preselil v sodobno opremljen dom za ostarele. Foto: Arhiv RTV SLO
Protagonist Pregljevega romana je osemdesetletni upokojeni pravnik, ki se je pred tremi leti preselil v sodobno opremljen dom za ostarele. Foto: Arhiv RTV SLO

Nagrado Dublin Literary Award, ki jo podeljujejo v angleščini napisanim ali v angleščino prevedenim delom, bodo letos podelili šestindvajsetič. Lavreat domov odnese sto tisoč evrov.

Sorodna novica Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja

Za literarno nagrado dublin, ki jo sponzorira mesto Dublin, predloge za nominacijo pošiljajo splošne knjižnice z vsega sveta. Če je bila zmagovalna knjiga prevedena, avtor prejme 75.000 in prevajalec 25.000 evrov, so sporočili iz Društva slovenskih pisateljev (DSP).

Pregljev roman Kronika pozabljanja je v slovenščini izšel leta 2014 pri novomeški založbi Goga. V angleškem prevodu je pod naslovom A Chronicle of Forgetting leta 2020 izšel v zbirki Litterae Slovenicae DSP. Urednica je Tanja Petrič, prevod podpisuje Rawley Grau.

V Mestni knjižnici Ljubljana, kjer so A Chronicle of Forgetting predlagali za nominacijo, so o knjigi zapisali: "Roman je ganljiva, dobro napisana – in prevedena – zgodba o iskanju smisla in sprejemanju konca življenja, o izgubljanju spominov in početju stvari, ki si jih je vredno zapomniti, o tem, kako pustiti nekaj za seboj ..."

Svetla pripoved o temnejših straneh življenja
Na spletni strani založbe Goga pa je o knjigi mogoče prebrati kratek sinopsis: "V domu za upokojence starček vsako jutro zgodaj vstane, da bi videl sončni vzhod. Življenje se znova začenja, svet oživi, z njim oživijo spomini. Vsako jutro malo drugačni. Svetu v romanu namreč vlada demenca. Včasih napete, včasih ljubezenske zgodbe so morda resnične, morda plod halucinacij, a vedno so postavljene pred steno tišine, pred veliko skrivnost, ki čaka onkraj smrti."

"V celoti gledano Pregelj več kot korektno izpelje to, kar si je – vsaj tako se zdi – zastavil na začetku: svetlo pripoved o temnejših straneh življenja," je v recenziji romana za Radio Slovenija zapisala Tina Kozin. "Osnovni tematski lok – starost in minevanje – spretno nadgrajuje z bivanjskimi in družbenimi vprašanji oziroma temami, ki jih sicer implicira, a nikakor niso le njegova domena oziroma niso le vprašanja, ki tako ali drugače zaživijo v sklepnih fazah našega staranja. To pomeni, da Kronika pozabljanja seveda ni (le) roman za starostnike ali pač tiste, ki se bojijo, da ali kako bodo to nekoč postali; ne stavi na empatijo, nagovarja bolj celostno in – kar za leposlovje nikakor ni nepomembno – z zelo berljivo in razgibano zgodbo, s poetično, a živo, neprisiljeno govorico."