Do svoje smrti v 67. letu starosti (novembra lani) je Michael Crichton že davno prerasel okvire znanstvenih romanov, s katerimi je zaslovel. Njegovo ime je postalo nekakšna blagovna znamka, sinonim za napete, berljive trilerje, ki imajo obenem že v svojo matrico zasajene iztočnice za filmsko uspešnico; najboljši primer je kakopak njegov Jurski park. Do danes so knjigarne po vsem svetu prodale 150 milijonov izvodov Crichtonovih več kot dvajsetih romanov, ki so bili prevedeni v 36 jezikov. Nadaljevanka Urgenca, pri kateri je sodeloval kot idejni oče, pisec in izvršni producent, je bila najverjetneje "kriva" za poplavo "zdravniških serij", ki smo jim priča v zadnjih letih.

Vračamo se v 17. stoletje
In njegov imperij bo očitno rasel še naprej: založba HarperCollins je za november napovedala izid romana Pirate Latitudes, katerega rokopis so po pisateljevi smrti našli med njegovimi papirji. Gre za pustolovsko zgodbo, ki se odvija leta 1665 na Jamajki; podpredsednik založbe Jonathan Burnham jo je opisal kot "neverjetno zabavno in lahkotno pustolovsko prigodo". Roman je bil eden od dveh, ki jih je bil pisatelj po pogodbi še "dolžan" HarperCollinsu; drugi (oziroma prvi) je bil Next, ki je izšel leta 2007 in se je izkazal tudi za zadnji Crichtonov za življenja izdani roman.

Agentka namiguje, da morda sledi še kaj
Naslednja (in najverjetneje res zadnja) knjiga s Crichtonovim podpisom bo izšla naslednje leto. Čeprav je tematika na prvi pogled bližje njegovemu opusu - to bo "tehnološki triler, ki bo raziskoval skrajne meje sodobne znanosti in tehnologije" - je Crichton tukaj pravzaprav pustil manjši pečat. Pisatelj, ki ga je treba še izbrati, bo moral roman po sicer izčrpnih Crichtonovih zapiskih in beležkah šele napisati. Naslova prav tako še niso izbrali; založba bo sodelovala s pisateljevo dolgoletno agentko Lynn Nesbit, ki pravi, da se je v pokojnikovem računalniku skrivala še cela zakladnica idej za morebitne romane.

Malce drugačen pogled na globalno segrevanje ...
Crichton je pogosto opozarjal na globalne podnebne spremembe in na svojih predavanjih svaril pred "previdno znanostjo", svoje poglede pa je zajel tudi v knjigi State of Fear leta 2004, ki je naletela na vrsto kritik znanstvenikov. V 'okoljevarstvenem trilerju' je globalno segrevanje namreč prikazal kot prenapihnjeno nebulozo, ki se uporablja kot opravičilo za ekoterorizem. Okoljevarstveniki so Crichtona obtožili, da prikraja resnico, vseeno pa je bil povabljen na obisk k samooklicanemu oboževalcu - Georgeu W. Bushu.

Ana Jurc