Roman Slonovo potovanje pomeni svojevrsten preporod za 86-letnega pisatelja, čigar pešajoče zdravje (lani so ga morali za nekaj časa hospitalizirati) že dolgo skrbi literarni svet. Pisatelj ne zanika, da leta počasi jemljejo svoj davek - "ni bilo tako preprosto kot sprehod skozi park; nekaj od tega, kar sem prestajal v resničnem življenju, je gotovo pronicalo v moje pisanje" - vseeno pa svojega razpoznavnega sloga ni izgubil. "Zadnje tri knjige so nastale v času, ko je bilo moje zdravje porazno, kar je vse prej kot konstruktivno za pisanje. Toda če čutiš potrebo po pisanju, boš pisal."

Pisatelj knjigo opisuje kot "zgodbo, ne roman"; v kratkem bo istočasno izšla v portugalščini, španščini in katalonščini. Saramagova španska prevajalka je kar njegova žena, Pilar del Rio.

Kako slon pristane na Dunaju?
Saramaga je anekdota o slonu Salomonu prvič pritegnila pred desetimi leti, ko je v Salzburgu po naključju naletel na restavracijo Slon. Izhodišče epopeje o tem, kako je slon prišel iz Lizbone pa vse do Dunaja, je resničen dogodek, zaradi pomanjkanja zgodovinskih dejstev pa se je moral pisatelj zateči k izmišljenim zapletom in osebam.

Plodoviti pisec, v svetu znan predvsem po apokaliptičnem romanu Esej o slepoti, je odraščal v revni kmečki družini na jugu Portugalske; leta 1991, ko je takratna vlada cenzurirala njegovo knjigo Evangelij po Jezusu Kristusu (češ da žali čustva katolikov), je domovino zapustil in se za stalno naselil na španskem otoku Lanzarote.

Iz svojega prostovoljnega izgnanstva nekdanji radikalni komunist še vedno rad kaj pove na račun vladajoče garniture. Lani je svoje sonarodnjake razkačil s pozivom, naj se Portugalska kot avtonomna provinca s Španijo združi v novo državo, "Iberio".

A. J.