Logarja so knjige začarale že v otroških letih, sčasoma pa je zrasel v literarnega hedonista. Kot svetovalec za slovenščino na Zavodu za šolstvo je sprva urejal berila, učbenike in drugo strokovno gradivo. Na začetku 90. let je prav tam ustanovil Založniški center, nato ga je pot prek Državne založbe Slovenije, Prosvetnega delavca in Cankarjeve založbe vodila do Mladinske knjige.

V Mladinski knjigi se je Logar izkazal z vodenjem in izvedbo najzahtevnejših projektov, "ki že sami po sebi zahtevajo urednika posebnega kova, pravcatega renesančnega človeka z znanjem, izkušnjami, zmogljivostjo in avtoriteto, a tudi celo paleto človeških odlik, potrebnih pri delu z avtorji in tudi pozneje, ko je knjiga že natisnjena ter je treba zanjo navdušiti najprej prodajne in marketinške oddelke in naposled še bralsko občinstvo", še piše v utemeljitvi nagrad.

Obsežen uredniški opus
Njegov uredniški opus obsega več kot 2.000 enot, med katerimi so leksikalni projekt Slovenika, luksuzni likovni monografiji Neskončni Leonardo in Večni Michelangelo, monumentalna zgodovinska dela Slovenska novejša zgodovina in Judtova Povojna Evropa ter cela vrsta drugih pomembnih del slovenskih avtorjev in navsezadnje serija izjemno odmevnih političnih biografij. Poleg tega je Logar vso svojo delovno dobo, ki jo je sklenil kot vodja programa Cankarjeve založbe, deloval tudi kot lektor.

Schwentnerjev duhovni potomec
Logar s svojo "nadstandardno uredniško odličnostjo vsa ta leta, ko se je slovenska založniška pokrajina krčila in zapirala sama vase, dokazoval, da je še vedno mogoče marsikaj izpeljati, tudi velike stvari – če človek le ve, kaj in kako", so zapisali v utemeljitvi. Tako se Logar vpisuje med duhovne potomce Lavoslava Schwentnerja, velikega slovenskega založnika in knjigotržca, po katerem je nagrada poimenovana.

Priznanje DSP-ju
Na odprtju knjižnega sejma so podelili tudi priznanje Slovenskega knjižnega sejma, ki ga je prejelo Društvo slovenskih pisateljev (DSP). Priznanje so mu organizatorji sejma podelili za dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah osrednje slovenske knjižne prireditve. "Stanovsko društvo slovenskih literatov in literatk najdemo že med pomembnimi pobudniki prvega slovenskega sejma knjig leta 1972, pod predsedovanjem Cirila Kosmača. Odtlej DSP vsa leta bogati sejemske dneve z ustvarjalnimi vsebinami, z živo prisotnostjo privablja bralstvo in se še posebej posveča mladim obiskovalcem," piše v utemeljitvi. Kot so še dodali organizatorji sejma, pisateljska imena odpirajo poti do uglednih povezav doma in v svetu, na njihova vabila pa prihajajo na sejem izbrani vrhovi svetovne literature.