Otvoritveno slovesnost je povezoval v Cankarja preoblečeni igralec Matjaž Pikalo, ki je skušal ujeti, kako bi eden izmed pisateljevih angažiranih govorov lahko zvenel danes. Razmišljal je, da se je "za bati, ko v državi vladata nered in korupcija, kamor koli pogledaš", in opomnil, "da narod, ki se ob vsaki priložnosti sklicuje na zakone in paragrafe, nikoli ne doseže ničesar in je po pravici drugim v posmeh". Ob tem, da bi bilo treba zaščititi vse nemočne in drugačne ter zagotoviti mladim boljšo prihodnost, pa je poudaril pomen kulture za narod in opomnil na prepotreben dvig proračuna za kulturo. O sejmu pa, da so pisatelji njegovo srce in pisateljice njegova duša.

Razglasil je tudi dobitnika Schwentnerjeve nagrade - ta je šla letos v roke urednika Tineta Logarja.

Marjan Šarec: Prav jezik tisto, kar nas je ohranilo skozi stoletja
Na odprtju je zbrane nagovoril tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je izpostavil pomen branja za širšo razgledanost in pomen branja leposlovja za lepše izrazoslovje. Dodal je, da nobena pametna naprava ne more nadomestiti občutka knjige v roki. Želi si, da knjiga vendar ne bi izumrla in bi "ohranila svoj primat in častno mesto na naših policah, ker sicer ne bomo znali ceniti svojega naroda in jezika". Ob stoletnici Cankarjeve smrti je po besedah premierja vredno opomniti, da je prav jezik tisto, kar nas je ohranilo skozi stoletja.

Na koncu je Šarec nagovoril vse, ki se v permanentni krizi ukvarjajo s knjigo, "da bi vztrajali, da ne bi obupali, kajti to je tisto, kar nas lahko ohrani kot narod". Sklenil pa z besedami: "Da boste pa vedno nezadovoljni z vlado, to mi je pa jasno."

Za učinkovito učenje je potrebno poglobljeno branje
Predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Bojan Švigelj je dejal, da ob pregledu stanja od prejšnjega sejma do danes založniki ne morejo biti zadovoljni. Se je pa ob tem spomnil besed starejših kolegov, da je kriza v založništvu vedno, založniki pa so še tu. Slovenski trg je majhen, ob tem knjige bere zgolj slaba polovica ljudi, kupuje pa še manj. Pot Švigelj prepoznava v kontinuirani kampanji o pomenu branja in kupovanja knjig. Kljub vsej dostopnosti informacij na pametnih telefonih je dokazano, da je za učinkovito učenje potrebno poglobljeno branje, kar omogoča le knjiga, je opomnil.

Od torka do nedelje bo na 34. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu razgrnjenih okoli 25 tisoč knjig – od tega tri tisoč novitet –, ki jih bo na ogled in v mogoč nakup ponudilo 106 razstavljavcev, kar je deset odstotkov več kot lani. Letošnja novost je za polovico dneva podaljšan odpiralni čas.

Med več kot 100 literati, ki jih gostijo letos, si sejem po besedah predsednika Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS-ju in organizacijskega odbora Zdravka Kafola, še posebej šteje v čast, da bodo na njem svoje življenjske obletnice pred javnostjo zaznamovali nekateri ugledni slovenski ustvarjalci. Med njimi so Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič, pred svojim skorajšnjim jubilejem pa ga bo med drugim odprla Svetlana Makarovič.

Kot je še dejal Kafol, vse te številke potrjujejo, da gre za daleč največji knjižni dogodek pri nas, obenem tudi najstarejši, saj je prvi potekal leta 1972. Organizatorji poleg tega verjamejo, da je tudi najpomembnejši. Sejem postaja vse zanimivejši za tuje avtorje, letos se ga torej udeležujeta eden najbolj znanih in prevajanih sodobnih irskih piscev Roddy Doyle ter v Franciji živeča francosko-afriška avtorica Marie NDiaye.

Država gostja Madžarska, mesto v gosteh Postojna
Letošnja država gostja je Madžarska, ki jo bodo v sodelovanju z Balassijevem inštitutom v Ljubljani poskušali predstaviti z najrazličnejših kotov, ne le prek literature in nekaterih njenih predstavnikov, kot je Peter Nadas, ki bo častni gost, ampak tudi prek filma, glasbe, plesa in kulinarike. Predstavitev bo zelo premišljena in celostna, je napovedal Luka Novak, ki je zadolžen za mednarodni del sejma. Tokratno mesto v gosteh pa je Postojna ob 200-letnici pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja.

Sicer pa tudi letošnji sejem ponuja ustaljene sklope, vsebinsko največja novost je Fotocona, prostor za fotografijo, ki je prav tako del knjižne produkcije. Še ena novost je strokovni del Cicifesta, posvečen raziskovanju in spodbujanju nadarjenosti pri otrocih, pripravljajo pa ga v sodelovanju s Pedagoško fakulteto v Ljubljani.

Slovenski knjižni sejem je po besedah direktorice kongresno-komercialnega programa v CD-ju Brede Pečovnik druga največja prireditev v letni shemi programa zavoda glede na število obiskovalcev in dogodkov. Ker CD v teh šestih dneh "poka po šivih", kot je dejal Kafol, pričakujejo, da bi ga ob 35. izvedbi prihodnje leto podaljšali na ploščad pod šotor.