Martina Krpana s knjigo pod roko. Upodobitev Levstikovega junaka zato, ker mineva sto let od izida prve slovenske slikanice, atribut pa poudarja osrednje sporočilo dogodka - da je knjiga še vedno najmočnejše orožje.

Prireditelji si zato prizadevajo predvsem sooblikovati bralne navade Slovencev, v ta namen pa so pripravili 303 dogodke. Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol verjame, da ni osnovna težava naše družbe, "da ima Slovenija premalo patrij ali da nima podmornice, ampak to, da je vsak četrti Slovenec funkcionalno nepismen in da smo na lestvicah bralne pismenosti 28. država od 34."

Slovenski knjižni sejem zato ni, kot mu nekateri očitajo, le komercialna prireditev, ampak poskuša predvsem s spremljevalnimi dogodki igrati aktivno vlogo pri oblikovanju bralnih navad Slovencev, razvoju knjižne verige in razvoju bralne pismenosti, dodaja Kafol.

Stanka Golob – duša in srce Trubarjevega antikvariata
Kot je v navadi, so sejem uradno odprli s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade, ki jo je letos prejela vodja Trubarjevega antikvariata Stanka Golob. Kot beremo v utemeljitvi, je Trubarjev antikvariat "ugledna slovenska kulturna ustanova", njegova dolgoletna vodja Stanka Golob pa je "njegovo poosebljenje, duša in srce".

"S svojo strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in obilico življenjske in delovne strasti človeka, ki mu je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic, je vse od leta 1970, ko se je zaposlila v takratni Cankarjevi založbi, še posebno pa od leta 1981, ko je prevzela vodenje, skrbela, da je Trubarjev antikvariat iz trgovinice s starimi tiski prerasel v pomembno zbirališče vseh, ki se profesionalno ukvarjajo s knjigo, in drugih ljubiteljev pisane besede," med drugim piše v utemeljitvi nagrade, ki so jo nagrajenki izročili drevi.

Prav strokovni in osebni pečat Stanke Golob je bil nemalokrat tisti, zaradi katerega je Trubarjev antikvariat nenehno širil meje svojega delovanja, dobival vse pomembnejše mesto v slovenskem in mednarodnem prostoru ter vse večje število zvestih prijateljev in privržencev. "Skozi njene roke je šlo nešteto knjig, zanimivih, lepih, uporabnih, tudi izjemno redkih in dragocenih. Marsikdaj jih je prav ona s svojim razsežnim in poglobljenim znanjem - in z umevanjem njihove duše - znala, kulturno in zgodovinsko, postaviti na pravo mesto, hkrati pa je poskrbela, da so prišle v prave roke," piše v utemeljitvi.

Poleg delovnih obveznosti je Stanka Golob v Trubarjevem antikvariatu ves čas skrbela za pester prireditveni program z razstavami, literarnimi in glasbenimi večeri. Svoje neprecenljivo znanje je vsa leta nesebično prenašala tudi na sodelavce. Čeprav se je leta 2010 upokojila, ostaja neločljivo povezana tako s sodelavci kot z dejavnostjo Trubarjevega antikvariata, predvsem pa z zbiratelji, bibliofili in drugimi ljubitelji starih knjig in pisane besede. Leta 2009 je prejela nagrado za najboljšega knjigotržca, leta 2011 Trubarjevo priznanje za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine, letos plaketo glavnega mesta Ljubljana za svoje dolgoletno delo in zasluge, lani pa je "njen" Trubarjev antikvariat prejel medaljo za zasluge za visoko strokovno delo pri zagotavljanju dostopnosti knjig in prispevek k bralni kulturi.

Priznanje za Manco Košir, neskončno navdihovalko branja
Posebno priznanje sejma so podelili še Manci Košir, "neskončni navdihovalki branja, ki verjame, da so knjige fizični dokaz za to, da so ljudje sposobni neverjetnih stvari, da so vzgoja srca".

Kadar na svojih Čajankah v Konzorciju ali na prireditvah Berimo z Manco Košir pred številno zvesto publiko na različnih koncih Slovenije predstavlja kako knjigo, je jasno, da bo postala uspešnica. Poleg tega že od nekdaj nesebično spodbuja mlade pisatelje, novinarje, založnike, gledališčnike, umetnike vseh vrst. Njena trmasta energija in njena ljubezen do znanja sta v času, v katerem kronično primanjkuje idej, še posebej dragoceni, so zapisali v utemeljitvi.

V fokusu Avstrija, Nemčija, Švica
V fokusu sejma so letos države, ki jih povezuje nemški govorni prostor – Avstrija, Nemčija in Švica. Predstavile se bodo na skupni stojnici v veliki sprejemi dvorani in na več dogodkih. V Ljubljano prihajajo slovenskim bralcem večinoma znana imena, skoraj vse pa bodo pospremili novi prevodi njihovih del v slovenščini. Iz Švice prihajata pisatelja Peter Stamm in Lukas Bärfuss, iz Nemčije ilustrator Axel Schäffler, najmlajšim bralcem poznan po liku Zverjasca, pisateljica Tamara Bach ter pesnik, kantavtor in aktivist Wolf Biermann. Sejma se udeležujeta tudi predstavnika koroške literarne ustvarjalnosti Florjan Lipuš, ki je letos praznoval 80. rojstni dan, in Maja Haderlap.

Program prinaša stalnice, kot so strokovni program z gosti iz tujine, poimenovan Založniška akademija, eden najstarejših programskih sklopov Debatne kavarne in Forum. O knjigah se bo letos pogovarjalo na približno 50 debatnih kavarnah. V središču bodo države v fokusu, beseda pa bo med drugim tekla tudi o lažnih novicah, populizmu med praznostjo in različnostjo ter kritičnem razmišljanju v postresnični dobi. Pisateljski oder Društva slovenskih pisateljev bo ponudil nov programski sklop Povej, na njem bo potekalo več pogovorov, poleg tega bodo predstavili več novosti slovenskih založb.

V ilustratorskem kotu
Med večjimi novostmi 33. izdaje je Ilustratorski kot, kjer bodo na ogled in v nakup ponudili izbor knjižnih ilustracij najvidnejših slovenskih ilustratorjev. Na prodaj bodo tako izvirne kot natisnjene različice, nekatere avtorje pa bodo obiskovalci lahko spoznali tudi v živo.

Na odru se bo vsak dan odvijal tudi spremljevalni program, sejem pa bodo po napovedih organizatorjev obiskali Jure Engelsberger, Tanja Komadina, Matija Medved, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Zoran Pungerčar, Alenka Sottler, Peter Škerl, Ana Zavadlav, Maja Kastelic, Zvonko Čoh, Meta Wraber, Silvan Omerzu, Suzi Bricelj in Jelka Reichman.

V pričakovanju knjige leta
Ob koncu bo sejem dobil tudi nagrajenca za knjigo leta, prvo slovensko nagrado, ki ocenjuje knjigo kot celoto in združuje strokovnost in priljubljenost. Žirija nominira pet knjig, nagrajenko pa izglasuje občinstvo sejma. Znana je že dobitnica nagrade za najboljši prvenec zadnjega leta Ana Schnabl, ki je nagrajena za zbirko kratkih zgodb Razvezani (Beletrina). Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, je prvenec "drzno delo, ki lahko brezkompromisno stoji ob boku najboljši, že uveljavljeni slovenski kratkoprozni produkciji".

Nagrado Radojke Vrančič, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil prevajalcem, starim do 35 let, pa bo na sejmu prejel Jernej Županič. Nagrado so mu namenili za prevode treh del - izbranih pesmi C. D. Wright Skritost (Beletrina), kratke proze Lydie Davis Samuel Johnson je ogorčen (LUD Literatura) in romana Srce parajoče delo neizmerne globine Dava Eggersa (Cankarjeva založba).

Goethejev inštitut bo podelil prvo prevajalsko nagrado Fabjana Hafnerja za prevode v jezikovni kombinaciji nemščina-slovenščina. Prejel jo bo Štefan Vevar za prevod knjige Saturnovi prstani nemškega avtorja W. G. Sebalda. Na sejmu bodo podelili tudi priznanje a najboljšo poslovno in najbolje oblikovano knjigo. Z nagrado zlato okno bodo nagradili najboljšo knjigarniško izložbo, nagradili pa bodo tudi najboljšo stojnico na sejmu. Podelili bodo še zlate hruške – znak kakovosti otroških in mladinskih knjig, ki ga podeljuje uredniški odbor Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY.