Na začetku oktobra je upravni odbor frankfurtskega knjižnega sejma odločil o naslednjih dveh državah gostjah za leti 2021 in 2022, za kar so takrat izbrali Španijo in Slovenijo. Španija je podpisala pogodbo za leto 2021. Tako je zdaj Sloveniji mesto častne gostje največjega knjižnega sejma na svetu ostalo za leto 2022, za februar pa je predviden podpis pogodbe.

Uradni slovenski nastop v Frankfurtu bo potrjen s podpisom pogodbe 21. februarja 2018 v Sloveniji, so sporočili z Javne agencije za knjigo RS (Jak), ki bedi nad organizacijsko-izvedbeno platjo projekta. V ta namen bo državo ponovno obiskal Juergen Boos, direktor Frankfurtskega sejma.

Podpis pogodbe tri leta pred nastopom vloge
O datumu podpisa pogodbe so se uskladili pred dvema tednoma – navadno se podpis zgodi v državi, ki bo častna gostja, Boos pa bo ob tej priložnosti imel tudi nekaj srečanj, je za STA povedala koordinatorica projekta Renata Zamida. "Pogodbe s sejmom države običajno podpišejo tri leta pred nastopom, sicer pa izkušnje kažejo, da daljše kot je pripravljalno obdobje in s tem čas, ki ga imajo tuji založniki, da raziščejo knjižni trg države gostje, boljši in bolj trajnostni so rezultati projekta," so ob tem še zapisali na Jaku.

Potegovanje Slovenije za častno gostjo sejma je leta 2014 potrdila vlada in za to predvidela 2,5 milijona evrov. Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da je projekt za Slovenijo pomemben z vidika prepoznavnosti in umestitve slovenske ustvarjalnosti v mednarodni prostor. Jak že dve leti izvaja različne pripravljalne dejavnosti, v jedru teh je za zdaj zagotoviti povečan obseg prevodov, predvsem v nemščino, ter v povezavi s tem izboljšati kompetence slovenskih založnikov pri prodaji prevodnih pravic.

Največji trg z avtorskimi pravicami na svetu
Frankfurtski knjižni sejem, ki ima okoli 2.300 zaposlenih, organizira 4.000 dogodkov in se ponaša z več kot 270.000 obiskovalci ter je kot največji tovrstni sejem tudi največji trg z avtorskimi pravicami na svetu.

Na letošnji, 69. izvedbi, ki je potekala od 11. do 15. oktobra, je sodelovalo okrog 7.000 razstavljavcev iz več kot 100 držav ter številni literarni agenti, ki jim je namenjen poseben center. Direktor sejma Boss ga primerja z Berlinalom. Tako kot na Berlinalu vsako leto februarja za filmske zvezde razvijejo rdečo preprogo, tako naj Frankfurt oktobra slavi velikane literarne scene.

Program predstavljanja književnosti in kulture častne gostje, ki je občasno vključeval tudi regije, na tem festivalu po podatkih uradne spletne strani poteka od leta 1976. Prva je bila Latinska Amerika in sprva je program potekal na dve leti. Vsako leto pa ga prirejajo od leta 1988, ko je bila na sporedu Italija. Danes ta program večinoma pripravi in financira država gostja sama.

Kaj bo sledilo podpisu pogodbe?
Kot pravi Renata Zamida, je po podpisu pogodbe treba oblikovati programsko-projektno skupino, ki se bo začela intenzivneje ukvarjati s tem, kakšen bi bil nastop Slovenije v vsebinskem in vizualnem pogledu. "Prvi naslednji korak bo zagotovo iskanje primerne celostne grafične podobe, da se začne Slovenija že vsaj dve leti vnaprej predstavljati z njo, slogana, razmišljati o paviljonu, predvsem pa razmišljati o tem, kako do leta 2022 spodbuditi čim več prevodov v tuje jezike, prvenstveno v angleščino in nemščino," je še pojasnila Zamida.

Odzivi: Gre za novico leta
Da bo Slovenija leta 2022 častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu, je novica leta za slovensko založništvo, meni direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev na GZS Zdravko Kafol. Ob tem našteva zaskrbljujoče podatke, da je v zadnjih osmih letih knjižni trg močno skrčil, padajoč trend pa se še ni ustavil. Slovenci povprečno kupimo le dobri dve knjigi letno na prebivalca, 48 odstotkov knjig ne kupuje, 42 odstotkov pa ne prebere niti ene na leto.Tudi predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina se strinja, da gre za veliko priložnost, da se predstavi slovenska literatura, ki se po njegovih besedah uvršča v evropski vrh, zlasti po romanu in tudi poeziji, a hkrati poudarja, da ob tem ne bi smeli prezreti domačega stanja.