Podelitev je obenem zaznamovala odprtje letošnjega SKS-ja, ki se po 50 letih vrača na Gospodarsko razstavišče. Potekal bo do nedelje, do 4. decembra pa tudi na spletu.

Dobitnika nagrade sta v Festivalni dvorani razglasila ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik zbornice Janez Miš, prevzel pa jo je prevajalec Brane Čop. V zahvalnem zapisu se je Wieser med drugim poklonil oblikovalcu Matjažu Vipotniku, ki je z opremo knjig založbe Wieser na knjižnem sejmu v Frankfurtu in drugod dvignil dejavnost založbe na najvišjo raven in poskrbel za njeno vidnost.

Nagrajeni Wieser je, kot pišejo, že petintrideset let most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo ter med zahodno- in vzhodnoevropskimi književnostmi. Premikal je številne meje v izdajanju sodobne slovenske književnosti v zamejstvu in z izdajanjem ključnih avtorjev iz matice podiral jezikovne meje, so zapisali pri SKS-ju. V teh letih je izdal več kot 1300 naslovov.

"Postavil je nove standarde za celotno knjižno industrijo in panogo, presenečal je s svojimi idejami in izumi. Postal je narekovalec trendov v razvoju panoge in kazal, v katero smer bi se morala ali lahko razvijala evropska razprava, kje
so nove možnosti za sožitje ljudi, jezikov in kulture", še lahko preberemo v utemeljitvi.

Rodil se je leta 1954 v Celovcu, v založništvu se je izobraževal v Celovcu in na Dunaju. Med letoma 1981 in 1986 je vodil Založbo Drava v Celovcu, leta 1987 pa je ustanovil Založbo Wieser.

Ime po prvem sodobnem slovenskem založniku
Schwentnerjeva nagrada, ki jo podeljujejo od leta 1999, je priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov. Nagrada je poimenovana po Lavoslavu Schwentnerju (1865–1952), prvem sodobnem slovenskem založniku.

Lani je nagrado dobil nekdanji likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga Pavle Učakar, ki je v svoji skoraj štiri desetletja trajajoči karieri likovnega urednika pomagal najti svojo likovno govorico množici ilustratork in ilustratorjev, ki danes sodelujejo s številnimi založbami. Leto prej jo je prejel mariborski galerist, založnik in zbiralec domoznanskega gradiva Primož Premzl, še leto prej pa Marko Kravos, ki je z založniškim, pisateljskim in kulturnopolitičnim delom pripomogel k vzpostavitvi mosta sodelovanja, še posebej med slovensko in italijansko kulturo.