Največje zasluge si je Maver, kot piše v obrazložitvi Schwentnerjeve nagrade, pridobil z delom v prosveti in založništvu. Leta 1976 je prevzel uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru in danes ob 50-letnici predstavlja najstarejšo slovensko revijo. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj, ki ga revija razpisuje že 40 let. Leta 2003 je sprožil zamisel o skupnem nastopu zamejskih založb Mladika, ZTT in Novi Matajur na knjižnem sejmu v Ljubljani pod geslom Slovenska knjiga v Italiji. Med drugim je skrbel je tudi za to, da so izhajali zborniki študijskih dni Draga. Foto: BoBo
Največje zasluge si je Maver, kot piše v obrazložitvi Schwentnerjeve nagrade, pridobil z delom v prosveti in založništvu. Leta 1976 je prevzel uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru in danes ob 50-letnici predstavlja najstarejšo slovensko revijo. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj, ki ga revija razpisuje že 40 let. Leta 2003 je sprožil zamisel o skupnem nastopu zamejskih založb Mladika, ZTT in Novi Matajur na knjižnem sejmu v Ljubljani pod geslom Slovenska knjiga v Italiji. Med drugim je skrbel je tudi za to, da so izhajali zborniki študijskih dni Draga. Foto: BoBo
Helmut Teissl, Julijske Alpe
Priznanje za najboljšo celostno izdelavo knjige je prejela tiskarna Gorenjski tisk za knjigo Julijske Alpe. Beljaški gornik in fotograf Helmut Teissl je že od svoje mladosti s pešačenjem odkrival ta del Alp, se vzpenjal na njegove vrhove, raziskoval in fotografiral. O njegovi monografiji Julijske Alpe so na spletni strani Mohorjeve družbe Celovec zapisali, da prikazuje Julijske Alpe v vsem njihovem barvitem sijaju in približa posebno ozračje gorskega sveta na sončni južni strani strehe Alp. Foto: Mohorjeva družba Celovec
Začetek 27. slovenskega knjižnega sejma

Nagrado za najboljši literarni prvenec je prejela Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli, nagrado za mladega prevajalca oziroma prevajalko pa Stana Anželj.

Zgleden lik kulturnika v zamejstvu
V obrazložitvi Schwentnerjeve nagrade so zapisali, da je leta 1937 rojeni Marij Maver zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti, ki igra vidno vlogo v manjšinskem javnem življenju. Žene ga predanost slovenstvu, predvsem pa velik čut odgovornosti, s katerim se loteva vsake pobude ter jo spremlja kritično, če je treba, tudi odklonilno, in brez znakov omahovanja.

Svoji literarni ustvarjalnosti se je že zgodaj odrekel zato, da bi se z večjo intenzivnostjo posvetil organiziranju raznih kulturniških, političnih in založniških pobud. Že od vsega začetka je sodeloval v Slovenskem kulturnem klubu, ki je zaživel pod mentorstvom Jožeta Peterlina v petdesetih letih minulega stoletja v Trstu.

Zavedanje kiča sodobne pluralnosti
Komisija je v utemeljitvi nagrade za najboljši prvenec Katji Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli zapisala: "Sofisticirana govorica Katje Perat v pesniški zbirki Najboljši so padli vehementno opleta z ostružki teorije in z njihovo pomočjo razkrinkava samoprevaro poezije, ki je prepogosto zreducirana na samovšečno objokovanje pesniške usode." Neutrudna dekonstrukcija praznih pojmov, povezana z natančno pesniško imaginacijo in močnim zavedanjem kiča sodobne pluralnosti sta tisto, kar zbirki Najboljši so padli zagotavlja kar najširšo slišnost, so prepričani v komisiji. Po oceni komisije si omembo zaslužita še Petra Zupančič za pesniško zbirko Premog in Zoran Benčič za Pse brezčasja.

Nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za mladega prevajalca letos prejme Stana Anželj za prevod knjige Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa (založba Sanje). Kot so zapisali v obrazložitvi, se je prevajalka nemškega izvirnika lotila s sproščeno skladenjsko ubeseditvijo, razgibanim, pomensko polnim besednim redom ter z okusnim in nevsiljivim slovenjenjem govorečih imen.

Nagrajene Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije
Nagrado za najlepšo slovensko knjigo so podelili v treh kategorijah: v kategoriji književnost jo prejme knjiga Saše Pavček Obleci me v poljub (založba Miš), ki jo je oblikovala Petra Černe Oven, v kategoriji knjige za otroke in mladino so nagradili knjigo Petra Svetine Čudežni prstan (Vodnikova založba, DSKG), ki sta jo oblikovala Damijan Stepančič in Janez Turk, v kategoriji umetniške monografije in fotomonografije, bibliofilske izdaje pa je komisijo nagradila knjigo Janeza Bogataja Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (Založba Rokus Klett), ki jo je oblikoval Žare Kerin.

Nagrado krilati lev, priznanje za najboljšo celostno izdelavo knjige, letos prejme tiskarna Gorenjski tisk za knjigo Julijske Alpe (Mohorjeva založba Celovec). Posebno plaketo ob 50-letnici Bralne značke so podelili vsem njenim dosedanjim predsednikom: Jožetu Zupanu, Tonetu Partljiču, Janezu Kajzerju, Igorju Longyki, Slavku Preglu, Igorju Saksidi in Dragici Haramija.

Začetek 27. slovenskega knjižnega sejma