Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) se je izdajanje tiskanih knjig in brošur po letu 2009 zmanjševalo, tako je leta 2016 izšlo 4930 naslovov del, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot pred sedmimi leti, ko je izšlo največ naslovov knjig doslej - 6953, so sporočili s statističnega urada.

Prednjači domače leposlovje
Lani je bilo največ izdanih naslovov knjig s področja slovenske književnosti (13,2 odstotka), kar približno enako velja tudi za prejšnja leta. Sledijo slikanice in stripi, angleška književnost, medicina, matematika in naravoslovne vede, vzgoja in izobraževanje ter šolstvo, filozofija in psihologija, filologija in jezikoslovje ter jeziki, verstvo in teologije, arheologija in zgodovina.

Celotna književnost oziroma književnost različnih nacionalnosti je v tem obdobju zavzemala od nekaj več kot 22 odstotkov (leta 2010) do nekaj več kot 27 odstotkov naslovov izdanih knjig (leta 2016). Pri tem je slovenska književnost zavzemala približno polovico vseh naslovov, po številu izdanih naslovov so sledile angleška književnost in še 13 književnosti posameznih drugih jezikov.

Majhne naklade še vedno standard
Podatki NUK-a o nakladah tiskanih knjig in brošur za leto 2016 kažejo, da so posamezni naslovi izhajali v nakladah od 49 do 10.000 ali več izvodov. Največ, približno petina naslovov posameznega dela, je izšla v od 100 do 300 izvodih. Sledi naklada od 501 do 1000 izvodov, skoraj toliko pa je bilo še del z naklado od 301 do 500 izvodov. Lani je v več kot 10.000 izvodih izšlo 17 knjig oz. brošur, sedem let prej pa je bilo teh 67.

V Sloveniji je dobro razvita knjižnična mreža. Lani je bilo na voljo 273 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, kar je nekoliko več kot leta 1991 - 225 izposojevališč in sedem bibliobusov.

Knjižnične izkaznice ne nabirajo prahu doma
Obisk v knjižnicah je leta 2006 presegel devet milijonov, leta 2012 pa že deset milijonov. Splošne knjižnice imajo skoraj pol milijona članov. Število članov se z leti ne spreminja bistveno, število obiskov na člana pa se povečuje. Tako je leta 1991 vsak član knjižnico v povprečju obiskal 13-krat, lani pa več kot 21-krat.

Veste, kaj praznujemo 8. junija?
Trubarjev dan, ki je slovenski državni praznik od leta 2010, je namenjen spominu na Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti, utemeljitelja slovenščine kot knjižnega jezika, osrednje osebnosti slovenskega protestantizma. Obenem ponuja razmislek o njegovi vlogi pri postavljanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Poskrbel je za prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku (Katekizem, 1550) in nas v njej prvič v zgodovini poimenoval Slovenci, so še zapisali na statističnem uradu.