Leta 1991 je v Sloveniji po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) izšlo 2461 naslovov knjig in brošur z več kot petimi stranmi, leta 2008, ko je bila slovenska knjižna produkcija največja, pa jih je bilo 7212.

Od 5504 izdanih naslovov v slovenskem jeziku leta 2019 je bilo 1779 enot leposlovja, od tega 272 pesnitev in 551 romanov, pod kar štejejo vsa daljša pripovedna dela. Večinoma je šlo za prevode tujih del, ob tem pa je bilo 172 slovenskih romanov oziroma daljših proznih besedil in 228 slovenskih pesnitev.

V letu 2019 je bilo opravljenih 23,4 milijona izposoj gradiva
Od leta 1991 je več let raslo tudi število izposoj gradiva v slovenskih knjižnicah. Medtem ko so v letu 1991 imeli nekaj več kot 9,2 milijona izposoj, se je to število v letih 2012 in 2012 povzpelo čez 26 milijonov, a je nato začelo spet padati. V letu 2019 je bilo opravljenih 23,4 milijona izposoj gradiva, kar je približno dva in pol krat več kot 30 let prej.

V zadnjih letih obišče Slovenka oz. Slovenec splošno knjižnico približno 20-krat na leto. V slovenske splošne knjižnice je bilo po zadnjih podatkih NUK-a včlanjenih 465.692 ljudi, kar predstavlja nekaj manj kot četrtino prebivalstva.

Sorodna novica Bronja Žakelj: Družba zavrača nesrečne, žalostne, bolne, stare

Najpogosteje izposojene knjige slovenskih avtorjev v zadnjih petih letih v slovenskih knjižnicah so roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset ter mladinska proza Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka in Košarkar naj bo Primoža Suhodolčana. Slovenski avtorji v tem pogledu ne zaostajajo za tujimi, saj so na lestvici najbolj branega gradiva v slovenskih knjižnicah na drugem, tretjem in petem mestu, kažejo podatki iz sistema Cobiss.

V evropski raziskavi, narejeni leta 2011, je le 54 odstotkov Slovencev povedalo, da so v zadnjih 12 mesecih prebrali vsaj eno knjigo. Kot v ostalih državah EU-ja so tudi v Sloveniji bolj naklonjene branju ženske.

Raziskava iz leta 2019 Knjiga in bralci, ki je objavljena na spletni strani Javne agencije za knjigo RS, je pokazala, da vsak dan bere knjige le devet odstotkov Slovenk in Slovencev. Kar 49 odstotkov pa je bilo takšnih, ki v zadnjem letu niso prebrali niti ene knjige, ki ni bila vezana na delo ali študij.

Najbolj priljubljene kriminalke in detektivke
Tisti, ki so bralci, najpogosteje posegajo po leposlovnih knjigah za odrasle, sledijo priročniki, stvarna literatura ter strokovna oziroma znanstvena literatura. V letu 2019 so bile med anketiranci, ki so v zadnjem letu brali romane, najbolj priljubljene kriminalke in detektivke.
Dobri dve tretjini ljudi, zajetih v omenjeno raziskavo, ima na domačih knjižnih policah do sto tiskanih knjig, šest odstotkov pa nobene.