Osnovna zamisel foruma je, da se slovanski narodi s pomočjo kulture med seboj bolje spoznajo. Ena takih poti je tudi literatura. Z začetkom zbirke Sto slovanskih romanov so slovenski pobudniki dokazali, da se stvari premikajo, urednik Mitja Čander je optimističen. Povedal je, da so sodelujoči pri projektu že na začetku postavili jasna pravila igre: odločili so se za žanr romana, ki naj ima datum nastanka v času po padcu Berlinskega zidu, pisatelji pa naj bi se uvrščali med še živeče avtorje. Slednja določba je po Čandrovi presoji malce nenavadna, zato se bo verjetno sčasoma spremenila.

Zbirka tudi zunaj slovenskih meja?
Predsednica uprave Foruma slovanskih kultur Milena Domjan je povedala, da je zbirka dokaz, da forum ni pred razpadom. V slovenskem prevodu so izšli romani Prvi drugi prihod ruskega avtorja Alekseja Slapovskega, Geograf je zapil globus še enega Rusa Alekseja Ivanova in Azbuka za neposlušne makedonskega predstavnika Venka Andonovskega. Po zagotovilih Domjanove se na forumu že resno dogovarjajo, da bodo novi romani izšli v Makedoniji, Rusiji, Bosni in Hercegovini, morda tudi na Slovaškem. Zbirka mora iti celovito naprej in ne sme obstati v Sloveniji, je povedala Domjanova.

Njeno mnenje deli tudi Čander, ki je prepričan, da ima Sto slovanskih romanov pred seboj lepo prihodnost, Slovenija pa je s prvimi tremi deli podala zelo dober zgled. Čander je še opomnil, da se slovanski narodi tudi na literarnem področju med seboj preslabo poznajo, največkrat na slovansko produkcijo postanejo pozorni šele takrat, ko določena knjiga v prevodu izide na Zahodu.

Prva Azbuka za neposlušne Andonovskega
Prvo mesto v novi zbirki zaseda Azbuka za neposlušne Venka Andonovskega. Prevajalka in avtorica spremne besede Namita Subiotto je opozorila, da je Andonovski eno vodilnih makedonskih pisateljskih imen. Roman je zgoščena zgodba, postavljena na koordinati dogajalnega časa in prostora, ki zrcalita dejanski zgodovinski utrinek - zadnje dni intenzivnega pripravljenega obdobja na moravsko misijo slovanskih prosvetiteljev, svetih bratov Cirila in Metoda. Andonovski v romanu, tako prevajalka, stke samosvoj, privlačen mit o skrivnostnem rojstvu pisave, spočete z božanskim navdihom.

Čander si ni upal podati natančnih časovnik rokov, ki naj bi jim sledila zbirka, zato je tudi težko napovedati, kdaj bo le-ta dosegla številko 100, toda prvi koraki so opravljeni. Andonovski je v šali dodal, da bo ob vrnitvi v Makedonijo kolegom svetoval, da je "treba delati tako kot v Sloveniji".