Tržaški pisatelj je rojstni dan preživel v družbi knjig in založb, ki sta natanko pred enim letom izdali njegova izbrana dela. Na sprejemu, ki sta ga njemu v čast pripravili založbi Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, je v dar dobil monografijo o slovenskem arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju. Knjiga ni bila izbrana naključno: ne samo da sta oba Primorca in zavedna Slovenca, prav po Fabianijevih načrtih je bil zgrajen Narodni dom v Trstu, katerega požig je pred 90 leti Pahor videl na lastne oči - izkušnja, ki jo danes navaja kot tisto soočenje s fašizmom, ki je v njem zasejal sovraštvo do zatiranja svobodne misli.

"Vesel sem, da danes tukaj vidim tudi precej mladih ljudi," je pripomnil Pahor. "Ker kakšen smisel bi imelo govoriti ljudem, ki imajo življenje že za seboj?" Sam se namreč rad odzove vsakemu vabilu na italijansko in slovensko šolo, naj spregovori o vprašanju fašizma. In čeprav pri mladini nikoli ne naleti na odpor, pa čuti, da o zgodovini niso dovolj poučeni: "Ta mladina nima konkretno pravega pojma o tem, kar danes govorim o Narodnem domu, o fašizmu."

Narodne zavesti ne gre enačiti z nacionalizmom!
Bodimo vsi za evropskega človeka, a ohranimo pri tem svoje obraze. S to mislijo takrat 22-letnega Srečka Kosovela Pahor povzame vse, kar bi rad predal generacijam, ki prihajajo. Narodno zavest danes pri mladini iz strahu, da se ne bi prevesila v nacionalizem, premalo gojimo, je prepričan. Da se je v nekaterih primerih nacionalna zavest spreminjala v nacionalizem, je od nekdaj veljalo, a to ne pomeni, da, denimo, Španci, Nemci ali Francozi ne skušajo obvarovati svoje identitete. "Kako boš ohranil neki jezik, če nimaš nekega prepričanja, zakaj ga boš ohranil?"

Dvajset let pozneje in še vedno ne izobešamo zastave
V sodobnem globaliziranem svetu se velik del mladine, predvsem tiste na levici, danes niti zaveda ne več, da je njihova domovina Slovenija. "Če še po dvajsetih letih Slovenci ne čutijo potrebe ob državnem prazniku izobesiti zastavo, kje je potem narodova zavest?" se sprašuje Pahor in nato duhovito nadaljuje: "Mi še v svoji himni ne priznamo, da smo Slovenci. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan - vse lepo in prav, narodi so nam lahko hvaležni, a kje je kakšna omemba našega? Poglejte samo Francoze: Allons enfants de la Patrie! Domovina takoj v prvem verzu. Vi pa slovensko državljanstvo priznate le, ko imate nogometne tekme."

Druženje se je končalo s pisateljevim podpisovanjem knjig, med katerim je na vprašanje, ali ima ob tej častitljivi starosti še kakšno neizpolnjeno željo, odgovoril, da bi si želel dočakati izid knjige, ki bi nacizem obravnavala tako, kot je Nekropola tematizirala fašizem.