Velik del ponudbe knjižnega sejma v Leipzigu predstavljajo dela iz držav Vzhodne in Srednje Evrope, saj se sejem želi uveljaviti kot dogodek, ki povezuje kulturo Vzhoda in Zahoda. Foto: EPA
Velik del ponudbe knjižnega sejma v Leipzigu predstavljajo dela iz držav Vzhodne in Srednje Evrope, saj se sejem želi uveljaviti kot dogodek, ki povezuje kulturo Vzhoda in Zahoda. Foto: EPA
Knjižni sejem v Leipzigu
Letos je bila osrednja gostja leipziškega knjižnega sejma Indija. Foto: EPA
Knjižni sejem v Leipzigu
Knjižni sejem v Leipzigu je drugi največji knjižni dogodek nemškega govornega območja, na katerem svojo ponudbo vsako leto predstavi več kot 2.000 razstavljalcev. Foto: EPA

Med 22. in 25. marcem 2007 bo Slovenija osrednja gostja knjižnega sejma v Leipzigu. Dogodek velja za drugi največji knjižni sejem nemškega govornega območja, od frankfurtskega sejma pa ga loči predvsem osredotočenost na kakovostno izvirno in prevodno leposlovje, humanistiko in otroško literaturo. Slovenska predstavitev bo v pristojnosti Študentske založbe, vodji projekta pa sta pesnik Aleš Šteger in prevajalka Urška P. Černe. Dvojica je sporočila, da predstavitev Slovenije na sejmu, na katerem organizatorji pričakujejo 2.200 razstavljavcev iz 36 držav, "stavi na slovenske književnike in književnice, katerih dela so že prevedena v nemški jezik".

Slovenija v Evropi kot celoti, in ne le v njenem vzhodnem predelu
Eden od ključnih vsebinskih poudarkov slovenske predstavitve bo prikazovanje nepopolnega ujemanja državnih meja Republike Slovenije in meja, znotraj katerih se razvija slovenska kultura. Pri Študentski založbi tako snujejo program, ki bo dela slovenskih književnikov postavil v mednarodne okvire, predstavitev pa bo izpostavljala tudi vlogo sosedskih dialogov in obstoj širših duhovnih korespondenc. Pri postavljanju slovenske kulture v mednarodni kontekst se je pogosto dogajalo, da se je slovenska kultura znašla le v primerjavah s kulturami drugih vzhodnoevropskih in srednjeevropskih držav. Pri Študentski založbi pravijo, da bodo to presegli, saj postavljanje slovenske kulture zgolj v vzhodnoevropsko okolje sledi evropskim klišejem.

Komu letalska karta za Leipzig?
Slovenska predstavitev se ne bo osredotočila le na zastopanje slovenskih avtorjev, založb in knjig, ampak bo šlo tudi za ustvarjanje temeljev, ki jim bodo slovenski književniki enakovredno oblikovali širše programske sklope. V okviru teh bodo med drugim potekale različne okrogle mize, literarni nastopi, vsebinske dejavnosti in predstavitve najrazličnejših projektov, imena sodelujočih avtorjev, ki pa jih bomo izvedeli 23. januarja.

Literati kot sli med Vzhodom in Zahodom
Zametki slovenske predstavitve v Leipzigu segajo v leto 2005, ko je Slovenija dobila vabilo za obširnejšo predstavitev svoje književnosti na leipziškem sejmu, čeprav ni do takrat še nikoli sodelovala na dogodku. Slovenska premiera v Leipzigu je bila lani, že v svojem tretjem gostovanju v Leipzigu pa bo slovenska književnost v samem središču pozornosti. Da bo ravno Slovenija glavna gostja naslednjega sejma, ni presenetljivo. Vsebinsko težišče sejma sta namreč Srednja in Vzhodna Evropa, saj si skuša sejem svojo prepoznavnost izoblikovati tudi kot dogodek, ki opravlja "posredniško vlogo" med Vzhodom in Zahodom