Na novinarski konferenci so sodelovali direktor sejma Juergen Boos, ministrica za kulturo Asta Vrečko in sokurator predstavitve Slovenije na sejmu Miha Kovač. Na daljavo se je oglasil nemški sokurator Matthias Göritz.

Majhna država s 6000 knjižnimi izdajami na leto
Vsi so pregovorili o raznolikosti in pomenu slovenske kulture, zlasti poezije, v sicer majhni državi z jezikom, ki ga v svetovnem merilu govori le neznatno število ljudi. Kljub temu v Sloveniji s približno dvema milijonoma ljudi letno izide več kot 6000 knjig.

Sorodna novica Frankfurtski knjižni sejem odprl svoja vrata: Španija častna gostja, ruska stojnica prazna

Na pomen in kakovost slovenske kulture je uvodoma opozoril direktor sejma Boos. Prepričan je, da prav Frankfurtski knjižni sejem ponuja majhnim jezikom, kot je slovenščina, priložnost, da se predstavijo na velikem odru. Poudaril je tudi, da je Slovenija mlada država, ki pa ima stoletja dolgo in kakovostno literarno tradicijo, ki je zaznamovala ne samo kulturo, pač pa tudi zgodovino države.

Sedanja slovenska literarna scena je po njegovih besedah zelo živahna in presega meje slovenske države. Ob tem je izrazil veliko pričakovanje, kaj vse bo na sejmu prikazala Slovenija, in veselje, da bo Slovenija prihodnje leto častna gostja sejma.

Tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila kulturno raznolikost Slovenije, častne gostje sejma prihodnje leto, ter obljubila nadaljnjo podporo dialogu s slovensko kulturo in umetnostjo. Slovenijo je tudi označila za kreativni center za Jug in Zahod Evrope, kjer se dogaja tudi zelo veliko mednarodnih festivalov, kot je Vilenica, ter tudi poudarila posebnost slovenskega jezika, dvojino.

Ministrica se strinja, da je kulturno življenje v Sloveniji zelo živahno in raznoliko, sploh glede na število prebivalcev, ki govorijo slovensko in dodala, da je literatura odigrala pomembno vlogo v kritičnih trenutkih slovenske zgodovine.

Opozorila je še na pomen podpore bralni kompetenci, ki je po njenih besedah pomembna tako za družbeno integracijo in razvoj posameznika ter kakovost njegovega življenja kot tudi za razvoj trajnostne družbe. Dodala je, da je pri tem pomembna kakovost prebranega, ki mora spodbujati kritično mišljenje, odprtost, sprejemanje različnosti, empatijo in kako sprejemati sami sebe.

Kraj za izmenjavo mnenj
Frankfurtski knjižni sejem je po njenih besedah več kot samo sejem za založnike in avtorje, je kraj za izmenjavo mnenj in zato je, kot je dejala, pomembno, da bo Slovenija prihodnje leto prispevala kamenček v ta mozaik.

Podobno je sokurator Miha Kovač poudaril pomen branja knjig v sedanjem času elektronskih zaslonov. Kot prednost je izpostavil, da lahko v Evropi vsi uporabljamo svoj jezik in ga tudi slavimo. Slovenija je po njegovih besedah sicer majhna dežela, a v središču evropske raznolikosti in ena od biotsko najbolj raznolikih držav v Evropi ter tudi meji na različne jezikovne skupine. Prav različni kulturni in intelektualni vplivi pa so obogatili slovenski jezik in kulturo, je dodal ter se navezal na pesem Srečka Kosovela Majhen plašč, v katerem naj bi se skrival topel, svetal svet.

Kovač: Ugoden čas za kulturo ni samoumeven
To, da v Evropi živimo v času, ki je ugoden za kulturno, jezikovno in človeško raznolikost, pa ni nekaj, kar bi bilo po njegovih besedah tudi samoumevno. Opozoril je, da tako ne bi smeli prezreti, da je hladni veter zgodovine ponovno zavel čez Evropo, princ somraka pa ponovno dviga glavo.

Majhna po ozemlju, velika po kulturnem ustvarjanju
Tudi nemški sokurator Matthias Göritz je v videoposlanici med drugim dejal, da je Slovenija morda majhna država, je pa velika po kulturnem ustvarjanju, predvsem na področju poezije. Tako kot pred njim Kovač se je tudi navezal na pesem Srečka Kosovela Majhen plašč in omenil, da si jo je tudi ameriška glasbenica Patti Smith izbrala za svojo najljubšo.

Sledil je pogovor s slovenskimi avtorji Petrom Svetino, Ano Marwan, Natašo Kramberger in avstrijskim prevajalcem Erwinom Köstlerjem. V njem so se med drugim dotaknili vprašanja, kdo je slovenski avtor in kako bi ga opredelili. Kot je dejal Svetina, imajo včasih težavo s tem, da se osredotočajo samo na jezik, a tisto, kar je slovensko, je mnogo širše. Nataša Kramberger je poudarila, da se s tem vprašanjem vedno manj ukvarja, sploh v trenutnem času velikih globalnih vprašanj. Po besedah Ane Marwan čutijo slovenski avtorji veliko odgovornost za ohranjanje jezika, hkrati pa so avtomatično prisiljeni, da so obrnjeni tudi navzven. Köstler pa je povedal, da je slovensko literaturo težko opredeliti v primerjavi z nemško literaturo.

Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije je letos po navedbah JAK-a na slovensko stojnico umeščenih šest delovnih postaj slovenskih založnikov, in sicer Založbe Malinc, Miš založbe, Založbe Pivec, Sodobnost International, Založbe Goga in Založbe Sanje. S samostojno stojnico so prisotne Mladinska knjiga, Sodobnost International in Beletrina.

V petek bo na slovenski stojnici potekala razprava o okoljevarstveni problematiki s slovensko pisateljico Natašo Kramberger in nemško podnebno aktivistko Luiso Neubauer, ki jo bo moderirala nemška novinarka Doris Akrap. Dan pozneje bo predstavitev Slovenije na zajtrku s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in kritikom Alešem Štegrom in moderatorko Bettino Feldweg.

V ospredju letošnjega Frankfurtskega sejma je prevajanje in v okviru tega je JAK pripravil dogodek, na katerem bo sodeloval prevajalec Erwin Köstler, ki se bo pogovarjal z založnikom prevoda Vitomila Zupana Menuet za kitaro Sebastijanom Guggolzem. Pogovor bo potekal na temo pomena prevajanja in promocije mrtvih avtorjev. Sodeloval bo tudi prevajalec in urednik založbe S. Fischer Verlag, Hans-Jürgen Balmes, ki bo predstavil projekt prevajanja romana Da me je strah avtorice Maruše Krese. Roman bo naslednje leto pri omenjeni založbi tudi izšel.

V nedeljo prevzem žezla
Slovesnost ob prevzemu žezla častne gostje bo sicer v nedeljo, zadnji sejemski dan, ko bo tudi pogovor z dvema pisateljema, velikanoma slovenske in španske književne ustvarjalnosti, Dragom Jančarjem in Manuelom Rivasom.

V nemščino je bilo od leta 2019 po podatkih JAK-a do danes prevedenih več kot 70 slovenskih knjižnih del, kamor niso všteti ponatisi, in več kot 45 slovenskih avtorjev ali avtoric. Od tega jih približno polovico predstavljajo leposlovna dela, sledita stvarna in otroška ter mladinska literatura.