Slovenski založniki so bili te dni v Berlinu ter navezovali stike z nemškimi kolegi in agenti. Kot je povedal Aleš Novak iz Javne agencije za knjigo, ki vodi priprave in dejavnosti za dosego cilja o gostovanju na Frankfurtskem knjižnem sejmu, jim bo dal berlinski projekt, ki je bil zanje neke vrste uvod v intenzivnejšo fazo priprav, precej uporabnih informacij na organizacijski, programski in logistični ravni. "Že zdaj ga lahko, čeprav festival Stadt Land Buch še poteka, ocenimo kot zelo uspešnega."

Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnjem letu v sodelovanju z dunajsko Skico pripravili večjo turnejo slovenskih avtorjev na Dunaju, potekajo pa tudi priprave za gostovanje na münchenskem festivalu, v Slovenijo bodo poslali večjo skupino nemških založnikov in novinarjev, v pripravi je seminar za prevajalce v nemščino, z vodstvom frankfurtskega sejma pa so se dogovorili za pomladanski obisk Ljubljane.

Novak napoveduje tudi, da bodo slovenskim avtorjem in založnikom omogočili, da bodo bolj navzoči v tujini in da se bodo tam srečali s pravimi ljudmi. Povišali bodo subvencije za prevode v nemški in angleški jezik ter razširili mednarodno sodelovanje slovenskih založnikov, hkrati bodo podprli tudi tuje založnike, ki bodo želeli izdati slovenske avtorje.

Obisk treh založb navdušil
Strokovno srečanje je obsegalo t. i. dogodek speed dating in obisk treh založb, Suhrkamp, Aufbau in Berlin. Na hitrih zmenkih, na katerih sta za 10 mizami sedela po dva nemška založnika, so jim slovenski založniki predstavljali izbrane knjige, za kar so imeli deset minut. Kot je po končanem strokovnem delu dejala Renata Zamida, ki je organizirala strokovno srečanje, je treba založbe dobro poznati, da veš, kaj hočejo, kaj izdajajo ter kdo so njihovi bralci in kupci. "Skoraj vedno in posebej pri velikih založbah je odločilen osebni stik, zato so ključna mreženja in druga strokovna srečanja med založniki v obliki takih dogodkov, kot smo jih imeli tukaj, ali kot strokovna potovanja za tuje založnike v Slovenijo."

Ob tem dodaja, da je treba knjigo ponuditi tudi pravi osebi v založbi, kar je predvsem pri velikih založbah včasih zelo težko, torej uredniku, ki se vsebinsko ukvarja z literaturo iz našega konca Evrope, ali neposredno odločevalcu na založbi. "Prepričati se je treba, to pomeni, da se jih vpraša tudi petkrat, ali so prebrali knjigo, in ponuditi naslov, s katerim dokazuješ, da imaš točno to, kar tuja založba potrebuje, tudi če doslej tega še ni vedela," pravi Zamida.

Tanja Tuma se je srečanja udeležila kot predstavnica Foruma slovanskih kultur, ki je pobudnik najobsežnejše zbirke sodobnih slovanskih romanov, 100 slovanskih romanov. "Ko je zbirka petih nacionalnih skrbno izbranih seznamov zaokrožila v prevodih med državami članicami Foruma - to je 13 dežel, kjer govorimo slovanske jezike - in smo jo lani uspešno predstavili portugalsko govorečemu in angleškemu knjižnemu trgu v okviru zbirke SLAWA - EU projekt Slavic authors to the world, je bila moja naloga dogovor z večjo nemško založbo, ki bi bila pripravljena pisatelje in romane postopoma predstaviti nemškemu trgu. Seveda je projekt prezahteven za srednje in majhne založnike kljub podpori, ki jo bo nemškim prevodom slovenske književnosti v prihodnjih letih namenila Javna agencija za knjigo RS. "Stike imamo, zdaj je naša naloga, da jih razvijamo in uporabimo," je povedala Tuma.

Med udeleženci srečanja v Berlinu je bila tudi Špelca Mrvar iz založbe Modrijan, ki je dejala, da je dobila vtis, da Slovenija nemške založnike zanima kot nekdanja zvezna država. "Skratka, tudi pri njih je čutiti jugonostalgijo. Takoj ko omeniš nekaj iz nekdanje Jugoslavije, pokažejo zanimanje. Sicer se odzovejo tudi na tiste slovenske knjige, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z Nemčijo. Roman Katarine Marinčič jih je po njihovih besedah pritegnil prav zaradi tega. Andrej E. Skubic sploh ne, sodobnih tem imajo že sami dovolj." Posebej jo je navdušil obisk treh berlinskih založb, kjer so se seznanili z njihovim programom in načinom poslovanja.

"Glede na klavrno stanje, v katerem je slovensko založništvo že nekaj časa, sem zelo vesela, da sem pri nemških kolegih začutila tisto vnemo, ki je nam slovenskim založnikom že nekaj časa primanjkuje. Seveda pa nemškega in slovenskega založništva sploh ne moremo primerjati," je še povedala Mrvarjeva.

Obisk založb je pustil pozitiven vtis tudi pri Tadeji Petrovčič Jerina iz Mohorjeve družbe. "Nadvse dragocena sta bila obisk treh - sicer v vseh pogledih različnih - založniških hiš in predstavitev lastnih potencialov in možnosti za sodelovanje. Glede na razvitost bralne kulture med Nemci lahko s predstavitvijo slovenskih avtorjev in njihovih del bistveno prispevamo k prepoznavnosti Slovenije na nemškem govornem območju."