Oglas
Javna agencija za knjigo, ki jo bo vodila Barbara Koželj, naj bi zagotovila trajne možnosti za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja in znanstvene publicistike, prav tako pa naj bi agencija tudi zagotavljala večjo dostopnost slovenske knjige, dvig zavesti o pomenu knjig in branja za razvoj posameznika in družbe ter večjo prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo na področju leposlovja in znanstvene publicistike. Agencija tako prevzema naloge, ki sta jih do zdaj opravljala Ministrstvo za kulturo RS-a in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, prevzela pa bo tudi nekatere nove naloge, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti pod okrilje ministrstva, vendar pa jih agencija kot samostojna pravna oseba lahko opravlja.
Poudarek na strokovnosti agencijeUstanovitev Agencije za knjigo RS-a je že ob sprejetju zakonskega dopolnila o agenciji pozdravila ministrica za kulturo, tedaj pa še poslanka Majda Širca Ravnikar. Še posebno je poudarila upoštevanje predloga Društva pisateljev Slovenije, da bi v agenciji večino imela strokovna javnost. To kaže tudi zdajšnja sestava sveta agencije, v katerem poleg Barbare Koželj sedijo še Miha Kovač, Jani Virk, Ana Železnik, Lenart Rihar, Miriam Drev in Matjaž Kmecl. Od sedmih članov sveta jih tri predlaga vlada RS, štiri pa delegirajo SAZU, pisatelji in prevajalci.
Dvom o hitrem doseganju uspehov
Podporo agenciji so izrazili tudi slovenski pisatelji, ki pa so bili pred začetkom njenega delovanja vendar skeptični, posebej do pričakovanj, da bo agencija zagotovila boljši finančni položaj književnih ustvarjalcev. Zares je bilo zapisano, da bo eno izmed meril uspešnosti delovanja agencije njena (ne)uspešnost pri pridobivanju novih, to je neproračunskih sredstev za knjigo, vendar pa kot nam je že pred časom povedal Slavko Pregl, predsednik Društva pisateljev Slovenije, "zagotovil, da se bodo finančna sredstva tudi v resnici povečala, ni. Zato je tudi preuranjeno pričakovanje, da bo zdaj novoustanovljena agencija mahoma navdušila slovensko gospodarstvo ali kogar koli, da bo to področje 'zasul' z denarjem, tako sponzorskim kot donatorskim. Prav tako je rahlo tvegano utemeljevati razvoj pomembnega družbenega sektorja na dobri volji potencialnih investitorjev, ki tega še ne vedo".
Javna agencija za knjigo RS-a naj bi bila, kot je na nedavni seji Nacionalnega sveta za kulturo dejala Majda Širca, le prvo izmed tovrstnih teles za spodbujanje slovenske kulture. Po njenem vzoru naj bi delovala še druga telesa, kot je v preteklosti že avtonomno deloval Filmski sklad RS-a. Vendar pa naj začetka delovanja agencije ne bi spremljal strah, da bi agencijo politika lahko 'podržavila' in jo izkoriščala za svojo agendo, kajti v primeru Filmskega sklada RS-a se je zataknilo pri zakonskih aktih, zakonski status agencije pa je menda nesporen in urejen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje