Maja Vidmar je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Foto: RTV SLO
Maja Vidmar je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Foto: RTV SLO
Erika Vouk, pesnica
Erika Vouk raziskuje soočenje posameznika s smrtjo. Foto: sikmb.mb.sik.si

V zbirki Litterae slovenicae je namreč izšla antologija Glas v telesu - tri slovenske pesnice, ki v enem "paketu" prinaša slovenske izvirnike ter angleške in francoske prevode poezije Maje Vidmar, Erike Vouk in Mete Kušar.

Francozi ustvarjajo na novo
V francoščino je pesmi prelila Barbara Pogačnik, ki je poudarila, da je prevajanje v francoski jezik izziv, saj Francozi prevajanja ne pojmujejo samo kot prenašanje besedila v drugi jezik, pač pa kot skoraj novo izvirno delo. V Franciji si prevajalec lahko privošči svobodo izraza, ki bi jo v Sloveniji morda obsojali in jo označili za maličenje avtorjevega dela. Prevod v angleščino pa je delo Ane Jelnikar.

Barbara Pogačnik, ki je knjigo opremila tudi z uvodom, je zapisala, da knjiga prikaže konstelacijo slovenskega kulturnega prostora. V enem kotu Maja Vidmar razčlenjuje počasno razpadanje odnosa med dvema zaljubljencema, v drugem se Erika Vouk sooča s smrtjo, v tretjem pa se Meta Kušar s ponosom skuša ubraniti zloveščih elementov sveta in ljubezni.

Spremna beseda za kritične glasove
Da bi bilo delo Glas v telesu - tri slovenske pesnice zares dober "promocijski material" omenjene trojice pesnic, je Stanislava Chrobakova Repar antologijo dopolnila s spremno besedo, v kateri je predstavila razvojni lok pesnic od njihovih prvencev pa do danes. Spremna beseda naj ne bi sledila značaju "povprečne" slovenske spremne besede, ki predvsem povzema in predstavlja. Spremna beseda h Glasu v telesu skuša biti polemična in izzvati razpravo o zapisih, ki jih prinaša knjiga. Tako kot poezija, ki že v svojem bistvu "ne trpi" ponižnega strinjanja, ampak hrepeni po bralcu, ki si ustvari svoje mnenje o prebranem.