Živimo v obdobju, ko za knjige ne najdemo več niti časa niti denarja. In še če ga najdemo, ga najdemo bistveno manj kot pred leti - pa čeprav bi bila knjiga ravno danes najbolj potrebna.
"
S temi besedami je "nepregledno množico ljubiteljev in kupcev knjig" - v resnici se je v kislem vremenu na Kongresnem trgu zbralo le nekaj deset radovednežev, avtorjev in predstavnikov založb - nagovoril pisatelj in dramatik Evald Flisar. Z majhno slovesnostjo so se namreč v središču Ljubljane začeli 18. slovenski dnevi knjige, ki bodo - letos pod sloganom In vse je mogoče - do petka ponudili pester program (v sodelovanju s številnimi založbami in pridruženimi partnerji: Kinodvorom, Hišo eksperimentov in Pionirskim domom - centrom za kulturo mladih). V prestolnici so v sklopu sejemskega dela postavili 42 stojnic.
"Kot bi znalo zaradi v pridobitniško preusmerjene duhovnosti odzvoniti Mladinski knjigi in njeni mreži knjigarn, utegne odzvoniti tudi knjigi na Slovenskem. Potem nam ne bo preostalo drugega, kot da podaljšamo Slovenske dneve knjige na 365 dni v letu ter knjige prodajamo od vrat do vrat, ne glede na kletvice in brce, s katerimi nas bo večina ljudi nagnala," je še črnogledo napovedal Flisar.
In vendar knjiga (pre)živi
Minister za kulturo Uroš Grilc se je v svojem nagovoru s Flisarjem strinjal, da je situacija v kulturi zelo resna. "Kriza je globoko zarezala zlasti v tiste segmente kulturne produkcije, ki so odvisni od delovanja trga. A reči moram, da verjamem v preživetveno naravo slovenske knjige; verjamem v to, da bo slovenska knjiga vedno odigrala vlogo temelja slovenske kulture, vlogo tistega razvojnega momenta, ki je kulturo gnala naprej v vseh njenih različnih oblikah izražanja."
Flisar je na čelu Javne agencije za knjigo pozdravil njenega novega direktorja, Aleša Novaka. "Prepričan sem, da bo Novak, ki je znal pred leti izvrstno zrežirati slovensko praizvedbo moje drame Enajsti planet, znal ustrezno režirati tudi tragikomedijo, poznano pod imenom JAK; da bo znal zmanjšati pretirano birokratičnost, ki so jo agenciji vsilili pravniki brez vsakega pojma o tem, kako se delajo revije in knjige; da bo znal vse nepotrebnosti črtati, kot je nekoč črtal odvečne dialoge iz drame. Predvsem pa upam, da bo uredil področje razpisov, kajti treba je povedati, da tako ne gre več naprej. Čeprav smo že skoraj sredi leta, uredniki in založniki še vedno ne vemo, kako visoke subvencije smemo pričakovati. Lahko se zgodi, da bomo denar dobili šele proti koncu leta; ne glede na to se od nas pričakuje, da do takrat speljemo letni program. To je preprosto nevzdržno: tako ne posluje nobena agencija za knjigo v Evropski uniji - celo v Indiji in Egiptu je situacija bolj normalna. Da ne bo pomote: vsi vemo, kje leži krivda za tako stanje stvari, in moj poklon gre vsem zaposlenim v agenciji, ki si v teh nemogočih časih prizadevajo napake popraviti, kolikor je mogoče. Brez njihove požrtvovalnosti bi bile razmere še slabše."
Najboljša kratka zgodba in esej
Ob odprtju Slovenskih dnevov knjige so razglasili tudi nagrajenca natečaja revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev za najboljšo kratko zgodbo in esej. Nagrado za najboljši esej je prejel Jirži Bezlaj za Zamolkli obrat sveta, ker, kot je zapisano v utemeljitvi, "spretno in poznavalsko prevprašuje tezo o razvoju različnih umetnostnih slogov kot posledici spremenjene percepcije oziroma z drugimi besedami spreminjajoče se receptivne zmožnosti našega zaznavnega aparata".
Nagrado za najboljšo kratko zgodbo je prejela Špela Vintar za Pro et contra. Avtorica v njej ponuja "s fotografsko natančnostjo zabeležene trenutke zdajšnjosti: odbleske vstajniške energije in hkrati niz povezanih intimnih portretov nekega življenja, dvojine, ki se ukvarja s svojimi velikimi odločitvami. Ostra zgodba, ki nezastrto govori o tistem, kar največkrat ni izrečeno naglas", je zapisano v utemeljitvi.
Dogajanje bodo poleg tujih gostov, ruskega pisatelja Ilije Stogoffa in bosansko-hercegovskega pesnika in pisatelja Gorana Samardžića, krojili številni slovenski avtorji. Z bralci se bodo med drugimi pogovarjali Esad Babačić, Josip Osti in Janez Ramoveš, Matjaž Pikalo, Barbara Pogačnik in Meta Kušar pa bodo obiskovalcem razkrili nekatere druge "talente".
Bliža se Shakespearov in Cervantesov dan
Tako v Ljubljani kot v Mariboru, kjer so se dnevi knjige začeli že v petek, bodo 23. april, svetovni dan knjige, zaznamovali z literarnima maratonoma.
Slovenski dnevi knjige bodo te dni potekali še v Kopru, Novem mestu, Celju, Ormožu in Lenartu.
Pogovori med avtorji in njihovimi bralci ter večeri v družbi mednarodnih gostov bodo "potujoče" narave. Stogoff in Samardžić bosta tako tudi v Novem mestu predstavila svoji novi v slovenščino prevedeni deli, Stogoff potopisni roman mASIAfucker, Samardžić pa niz zgodb iz knjige Dekle na cesti.
Po napovedih organizatorjev utegnejo dnevi po vsej Sloveniji pritegniti do 50.000 ljubiteljev besede in knjig.
Živimo v obdobju, ko za knjige ne najdemo več niti časa niti denarja. In še če ga najdemo, ga najdemo bistveno manj kot pred leti - pa čeprav bi bila knjiga ravno danes najbolj potrebna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje