Verz so deklici dopisali na slovesnosti, s katero so počastili 12. obletnico postavitve kipa in 16. obletnico projekta Rastoča knjiga. Ob odkritju verza je predsednik državnega sveta Mitja Brvar dejal, da je "slovenski narod rasel v nedrjih kulture", zato imajo po njegovih besedah pesniki in pisatelji za Slovence poseben pomen in "so nam svetel zgled". Verz Saše Vegri pa je ocenil za globoko misel, ki izraža zapleteno pot človeškega življenja od korenin do zrelosti.

Park pesnikov in pesnic
Ob letošnji prireditvi park nadgrajujejo s postavitvijo kipa azerbajdžanskega pesnika Nizamija Ganjavija. Delo je dar Azerbajdžana oziroma plod prijateljstva z glavnim mestom Baku, ki sta ga z Ljubljano sklenila pred tremi leti. Na ljubljanski občini pa načrtujejo, da bi park tudi v prihodnosti obogatili s še kakšnim kipom pesnice ali pesnika.

Osrednji govornik slovesnosti, idejni snovalec projekta Rastoča knjiga Janez Gabrijelčič, je spomnil na namen in razsežnost projekta na slovenski in mednarodni ravni, ki ga v najširšem pomenu lahko strnemo s Tolstojevim pozivom, da je treba napredovati v dobrem. Omenil pa je tudi enega izmed svojih verzov, ki so vklesani v kip: "Naj ne mine dan, da ne bi naredil česa dobrega zase, za družino, za ožjo in širšo skupnost."

Vsako leto nov verz
Slovesnost so s kulturnim programom obogatili učenci Osnovne šole Stična, ki so že tri leta vključeni v projekt, na odru pa so se jim pridružili še azerbajdžanski plesalci in pevec Omar Naber. Kip deklice z rastočo knjigo je izdelal Jernej Mali, vsako leto pa se z novim verzom dvigne za dva centimetra. Letošnji verz je deveti po vrsti, prvič pa ga podpisuje pesnica. Simboliko kipa dopolnjujejo slovenski knjižni mejniki, kot so Brižinski spomeniki, Trubarjeva Abecednik in Katekizem, Dalmatinov prevod Biblije, Prešernove Poezije.

V projekt rastoče knjige je vključenih okoli 30 slovenskih ustanov, večinoma osnovnih šol in knjižnic. Projekt na svetovni ravni United Growing Books of the World pa vključuje več kot deset držav.