"To je pravzaprav moja najljubša karta, ker se mi zdi, da smo bili prvi, ki smo na tak ali drugačen način povedali, kaj je druga svetovna vojna pomenila. Ne govori o rdečih, modrih na tej strani, govori o ljudeh in kaj se je njimi zgodilo," pravi kartografinja Mateja Rihtaršič. Rihtaršičeva je v sodelovanju z ekipo večinoma mladih zgodovinarjev, ki so slovenski zgodovinski atlas pisali poleg svojih rednih služb, izrisala vse zemljevide in skice. Včasih tudi po večkrat, saj so jih do zadnjega dopolnjevali s svežimi zgodovinskimi spoznanji, je za Odmeve poročala Polona Balantič.

Projekt izdaje zgodovinskega atlasa, ki zajame zgodovino slovenskega ozemlja od prazgodovine pa do 21. stoletja, je po pomenu mogoče primerjati s projektom izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Od antike pa do danes
Atlas je razdeljen v štiri kronološke razdelke - antiko, srednji vek, novi vek ter 19. in 20. stoletje -, v njem pa je zajeta vsa zgodovina od prazgodovinskih kultur, o katerih pričajo številna in pogosto premalo znana arheološka nahajališča, do osamosvojitve in neodvisne države.

"Imeli smo razne šolske atlase, posamezne karte, ampak tako celovito prikazana slovenska zgodovina v zgodovinskih zemljevidih kot v tem zgodovinskem atlasu še ni bila," pravi zgodovinar Peter Štih. "Ta atlas po formatu pa tudi po kvaliteti sodi med velike narode. Če vzamemo Westermanov atlas in angleške atlase, mislim, da česa podobnega Avstrijci nimajo pokazati, da o kakšnih drugih niti ne govorim," dodaja zgodovinar Stane Granda.

"Po eni strani seveda atlas vizualizira zgodovino, po drugi strani pa so bile za nekatere karte potrebne res razsežne raziskave, ki so seveda prinesle tudi marsikaj novega. Zanimive so karte, ki se tičejo zgodnjega srednjega veka, recimo, ki jih je pa hkrati tudi najtežje risati, ker imamo najmanj informacij, kjer lahko le približno domnevamo nekaj let, kako je bilo," pojasnjuje Štih.

Tako je, na primer, nastal zanimiv zemljevid o prvih Slovanih v naših krajih. "Še nihče do zdaj v Sloveniji ni povedal, da mi edino zanesljivo vemo, da so tik pred letom 600 Slovani zanesljivo živeli v Prekmurju. To je, denimo, primer take resnice, ki je bila prvič povedana," razkriva Rihtaršičeva.

Pogledi že uprti v prihodnost
Slovenski zgodovinski atlas je eden največjih slovenskih založniških in znanstvenih projektov vseh časov. Od ideje pa do njene realizacije je minilo kar deset let, a vendar delavci tega izjemnega podviga že gledajo v prihodnost in k mogočim novim projektom. "Ko sem te dni razmišljal, kaj nam pravzaprav manjka, bi rekel, da osebno kot zgodovinar še najbolj pogrešam historični slovar. Tak, da bi vedeli, kdaj se kakšna beseda prvič v slovenščini pojavi," je dejal Granda.

"Za vsakogar, ki želi vedeti, od kod je"
Direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik je v Odmevih povedal, da je nova izdaja čtivo za "vse, ki jih vsaj malo zanima nacionalna zgodovina, za vse tiste, ki se sprašujejo, kdo smo, kaj smo, od kje smo prišli". "Vsi tisti, ki smo morda v naši lastni zgodovini, ko smo hodili v šolo, dobili zelo slabo znanje zgodovine, pa ga lahko danes pravzaprav na novo obnovimo. Pravzaprav mislim, da bi morala biti ta knjiga del vsake družine, ki želi videti, kdo je," še pravi.

Samo deset odstotkov denarja je primaknila država
Pri tako velikem projektu se seveda samo od sebe zastavlja vprašanje, kdo ga je finančno omogočil. "Pričakoval bi, da bi pri takem projektu sodelovala država, državne institucije. Te so pri tem projektu pokazale svoj nacionalni interes v tej obliki, da so pravzaprav ta projekt podprle samo z desetimi odstotki, vse preostalo so bila naša lastna sredstva in pa seveda donatorji in sponzorji, ki so nekaj malega prispevali, drugo pa pravzaprav z nakupom knjig v prednaročilu omogočilo, da smo ta projekt izpeljali," je bil iskren Zalaznik.