Njen opus obsega 12 romanov in več zbirk kratkih zgodb, ki so zbrane tudi v antologiji La puerta de la Luna. V slovenščini so dostopna tri njena dela - in sicer Prvi spomin, Vojaki jokajo ponoči in Past, vse tri pa je prevedla Alenka Bole-Vrabec. Med njene osrednje romane sodijo še Olvidado Rey Gudú, Aranmanoth, La torre vigía in Paraíso inhabitado. Sicer pa so njena najbolj znana dela prevedena v 23 jezikov.

Med drugim tudi Cervantesova lavreatka
Matutejeva je prejemnica številnih nagrad: dve za mladinsko literaturo, državno priznanje za literaturo, kritiško priznanje, nagradi nadal in planeta ter priznanje mesta Barcelona za zgodbo El verdadero final de la Bella Durmiente. Leta 2010 pa še Cervantesovo nagrado, ki velja za najvišje priznanje, ki ga Španija podeljuje španskim in hispanoameriškim literatom.

Svoj prvi roman Pequeño teatro je napisala še v najstniških letih, nekaj let pozneje pa je zanj dobila nagrado planeta. V svojih delih je pisateljica večinoma obravnavala čas otroštva, izgubo nedolžnosti, socialne krivice ter težave, s katerimi se je Španija soočala po koncu državljanske vojne, ki je divjala v letih 1936-1939.

Ana María Matute je bila kljub visoki starosti še vedno zelo dejavna, tudi kot predavateljica. Vzrok smrti naj bi bila srčna kap, za seboj pa je pustila sina Juana Pabla.